Zamrznemo lahko skoraj vse
Da v Sloveniji še vedno zavržemo preveč hrane, smo že večkrat pisali, čeprav se tudi to z vedno višjimi cenami prehrambnih izdelkov spreminja. Količino bioloških odpadkov lahko zmanjšamo na mnogo načinov, eden od njih je bolj načrtno nakupovanje. V trgovino se nikoli ne odpravimo lačni, saj bodo tako v košarici pristali izdelki, ki se nam jih je zahotelo tisti trenutek, najverjetneje pa jih ne bomo porabili. Lačni običajno kupimo tudi prevelike količine hrane.
Odličen pripomoček je nakupovalni seznam, če se ga v trgovini dosledno držimo, seveda. Preden se lotimo sestavljanja seznama, je dobro vedeti, kaj bomo do naslednjega obiska trgovine kuhali, zato najprej sestavimo jedilnik, nato v shrambi in hladilniku preverimo, katere sestavine nam manjkajo, ter jih umestimo na nakupovalni seznam. Ne pozabimo seveda na zajtrke, malice, večerje in druge obroke, ki jih člani gospodinjstva običajno zaužijejo.
Pravočasno porabimo
Da bi v smeti romalo čim manj hrane, je pomembno tudi, da izdelke pravilno shranimo in pravočasno porabimo. Zelenjave in sadja ter drugih izdelkov, ki nimajo posebno dolge življenjske dobe, nikoli ne kupujemo na zalogo, temveč zgolj za nekaj dni vnaprej. Razen če jih ne nameravamo vložiti, posušiti, zamrzniti ali uporabiti katerega od drugih načinov za podaljšanje njihove uporabnosti. V zamrzovalno skrinjo lahko spravimo skorajda vse, a tudi tam hrana ne bo v nedogled čakala, da jo porabimo. Najdlje, za eno leto, lahko v zamrzovalnik spravimo celega piščanca ali purana, kose obeh pa za devet mesecev. Približno eno leto v zamrzovalni skrinji počakajo tudi sveži škampi in kozice ter lignji. Svežo govedino, teletino, jagnjetino in svinjino lahko zamrznemo do enega leta, že termično obdelano meso, kuhano ali pečeno, pa do pol leta.
Manj, od dva do tri mesece, bodo v zamrzovalni skrinji počakale juhe in druge jedi na žlico. Če ostanke teh spravimo zgolj v hladilnik, jih moramo pojesti v roku treh ali štirih dni, še posebno če vsebujejo meso. Zamrznemo lahko tudi večino sadja in zelenjave, tista z visoko vsebnostjo vode po tem, ko jo bomo odtajali, ne bo prav okusna ali pa od nje ne bo ostalo veliko. Razen cele solate, ohrovta, zelja, kumar, lubenic, bučk, melon in paradižnika lahko v zamrzovalnik spravimo skorajda vse, omenjene pa raje prej narežemo, zmeljemo ali kako drugače obdelamo ter porabimo v juhah in omakah, pri katerih nas ne bo motilo, da je od njih ostalo bolj malo. Sveže zamrznjena zelenjava lahko ostane zamrznjena do enega leta, sadje do osem mesecev. Da bi vedeli, do kdaj je katerega od artiklov treba porabiti, na vsako vrečko ali posodico prilepimo nalepko z datumom, ko je romal v zamrzovalnik, še posebno je to pomembno pri tistih pripravljenih jedeh ali svežih sestavinah, ki jih moramo porabiti hitreje.
Najdlje, za eno leto, lahko v skrinji pustimo celega piščanca ali purana, kose obeh pa za devet mesecev.
Ne v hladilnik
Obstajajo tudi izdelki, ki jih ni priporočljivo shranjevati na hladnem niti v hladilniku. Mednje spadajo denimo banane, ki bodo na sobni temperaturi bolje dozorele, ne pa tudi propadle, saj bosta ta proces upočasnila dnevna svetloba in kroženje zraka. Tudi kave, mlete ali v zrnju, ne spravljamo v hladilnik, saj kava nase veže vonjave iz okolice, teh pa je v hladilniku res veliko. Tudi paradižnik raje spravimo v shrambo kot v hladilnik, saj bo tako veliko bolj okusen. Olja nobene vrste ne izpostavljamo prenizkim temperaturam, ker se lahko hitro strdi, enako velja za med. Zato jih postavimo v shrambo, klet ali drug hladen in temen prostor. Enako velja za čebulo, česen in krompir, v hladilniku se bo namreč njihova tekstura spremenila, ne nujno na boljše. Paziti je treba tudi na to, da v shrambi čebula in krompir ne bosta preblizu skupaj, saj oba v zrak izločata pline, ki pospešujejo propadanje drugega.
