Pekoča spodbuda za zdravje
Kopriva je še en zaklad narave, ki nas razvaja spomladi. Najdemo jo tako rekoč povsod, pogosto kar za domačo hišo. Ali pa sosedovo, po obronkih gozda, ob potočku ... Obdarila nas bo tudi poleti, a so rastline takrat trše in cvetoče, jeseni pa bo znova pognala mlada stebelca. Najbolje pa je, če lahko koprivo posušimo in se tako z zeleno dobroto preskrbimo za vse leto.
Tudi nad seneni nahod
Ne le okusna, kopriva je tudi izjemno zdrava, kar so prvi spoznali v starem Egiptu, znanje pa so nato prevzeli stari Grki in Rimljani. Znan je predvsem njen učinek na čiščenje sečnih poti, uravnava pa tudi krvni sladkor, niža krvni tlak, blaži revmatične bolezni, artritis in druge težave s sklepi ter zmanjšuje vnetna stanja. Lajša težave s povečano prostato in deluje blagodejno na celotno presnovo, pomaga žolču in jetrom. Pomaga zdraviti protin, mnogi pa prisegajo na koprivo pri čiščenju telesa in jo vključujejo v čajne mešanice.
Številna hranila, ki jih skriva kopriva, delujejo kot antioksidanti, ki pomagajo braniti naše celice pred poškodbami prostih radikalov. Nekateri poročajo, da jim pomaga blažiti znake nadležnega senenega nahoda.
Za lase
in kožo
Kopriva je izjemno bogata s kalcijem, železom in magnezijem ter številnimi drugimi rudninami. Vsebuje veliko beta karotena in vitamina C, karotenoidov, flavonoidov, organskih kislin, fitosterolov, lektinov, klorofila. Vsebuje veliko beljakovin, peče pa zaradi histamina, ki ga vsebujejo dlačice na listih. Če te pomečkamo z rokavicami ali skuhamo, pekoč učinek izgine, uživamo pa lahko tudi sveže listke, kar med sprehodom v čistem gozdu.
Brez posveta z zdravnikom naj koprivnega čaja ne pijejo srčni in ledvični bolniki, zaradi učinka odvajanja vode pa naj bodo pri uživanju pozorni vsi, saj se lahko ob pretiravanju pojavi dehidracija.
Koprive so nepogrešljiva sestavina številnih kozmetičnih sredstev, znane so predvsem po svojem ugodnem delovanju na lasišče. Vsebujejo jih šamponi, pripravek pa si lahko naredimo kar sami: koprivo skuhamo in si lase po umivanju speremo kar z ohlajenim čajem. Pomaga pri prhljaju in izpadanju ter krepi oslabele lase, poživi pa tudi kožo na obrazu. Koprivna kopel spodbuja prekrvavitev, s čajem lahko umivamo tudi zadnjični predel, če imamo težave s hemoroidi. Čaj, ki ga pripravimo iz šopka mladih kopriv, premaguje spomladansko utrujenost in odganja slabo voljo, prisegajo mnogi, nekateri pa si z njim izpirajo ustno votlino ob vnetju, aftah in angini, lajša tudi izkašljevanje.
Sveža ali suha
Kljub številnim dobrodejnim učinkom pa velja nekaj opozoril pri uporabi koprive v zdravilne namene. Čaja naj ne pijejo otroci, mlajši od 12 let, tudi ne doječe matere in nosečnice. Brez posveta z zdravnikom naj ga ne pijejo niti srčni in ledvični bolniki, zaradi učinka odvajanja vode pa naj bodo pri uživanju pozorni vsi, saj se lahko, če pretiravamo, pojavi dehidracija. Kot rečeno, je kopriva izjemno dobrodošla sestavina v kulinariki. Iz nje pripravimo odlično juho, rižoto, namaz, dodamo jo omleti, zavitkom, solati, polivki, smutiju. Dodamo jo mešanici sadja in zelenjave ter v sokovniku pripravimo zdrav napitek, če pa liste posušimo, jih lahko drobimo kot začimbo in dodajamo različnim jedem. Vode, v kateri smo koprive kuhali, nikoli ne zavržemo, lahko jo uporabimo kot čaj, tonik za kožo in lase, sredstvo za izpiranje, jušno osnovo ...
Mala, velika in mrtva
Urtica dioica, kot je znanstveno ime koprive, izhaja iz latinske besede uro, kar pomeni žgati, saj lahko listi ob stiku povzročijo začasen pekoč občutek. Tega smo zagotovo že kdaj doživeli vsi, nadležni izpuščaj, ki ob tem nastane, pa mine hitro in ne pušča posledic. Pri nas sicer poznamo dve vrsti koprive, malo in veliko, obe pa sta zelo pogosti; prva, ki doseže 50 centimetrov, je enoletnica, druga, ki zraste poldrugi meter, pa je trajnica in jo večkrat nabiramo. Včasih namesto velike pograbimo za mrtvo koprivo, to pa prepoznamo po okroglem steblu, predvsem pa nas ne bo spekla.
