Dutovlje – Pepin kraški vrt

Dutovlje so manjše naselje, spadajo v občino Sežana; so v središču najbolj rodovitnega Krasa. Gozdne površine na Krasu so v minulih stoletjih večinoma izkrčili in nastale so širne travniške planjave, ki so primerne le za pašo. Za ureditev pridelovalnih površin so morali odstraniti ogromne količine kamenja, to so uporabili za izgradnjo hiš in kamnitih zidov.

Podobo Krasa so od prejšnjega stoletja zaznamovali načrtno pogozdovanje, zaraščanje travnikov in zasajanje površin z vinogradi. Za tamkajšnji vinorodni okoliš je značilno vrhunsko vino teran, ki ga dajeta vinska trta sorte refošk ter rdeča in z železom bogata prst jerovica. Na tem območju pridelujejo tudi rdeči refošk in belo malvazija.

Ob Tomaju so Dutovlje drugo kraško vinogradniško središče. V pisnih virih je naselje prvič omenjeno leta 1278, ko je prešlo v last goriških grofov, vendar pa sledi naselitve segajo že v prazgodovino. Središče vasi je strnjeno okoli cerkve sv. Jurija, ki je bila zgrajena leta 1450 in je bila nekdaj utrdba vitezov templjarjev. V Dutovljah je bila nekdaj razvita mizarska obrt. Vasica je bila znana kot središče zbiranja brinja, ki ga je bilo zelo veliko na kraških planjavah, kjer v spomladanskem času presenečajo narcise. V slikovitem naselju so na jurjevo po starem običaju kuhali slastne orehove štruklje.

Zanimiv je tudi vaški vodnjak, ki ima vklesan Kristusov monogram in srce iz leta 1848. V smeri proti Krepljam je avstro-ogrsko vojaško pokopališče. Avgusta v naselju poteka tradicionalna prireditev Praznik terana in pršuta, ki pritegne veliko obiskovalcev.

Pepin kraški vrt in Pepina zgodba sta kraška vrtova v Dutovljah na Krasu in prikazujeta elemente matičnega krasa kot edinstvenega primera kulturne krajine. Pepin kraški vrt prikazuje življenje ljudi v tej pokrajini včasih, elemente kraške domačije ter tipične rastline in njihovo uporabo. Vrt je zasnovan s tradicionalnimi materiali in značilnimi rastlinami. Pepina zgodba govori o življenju pastirjev na Krasu in prikazuje pastirsko hiško, suho gradnjo in rastlinstvo gmajne. Snovalec Borut Benedejčič je segel v preteklost in oblikoval preprosto kamnito pastirsko zavetišče. Pravljica o Krasu in njegovih ljudeh je zdaj na ogled na dvorišču Bunčetove domačije v Dutovljah. Tam si lahko brezplačno ogledate tudi sobo pisatelja Borisa Pahorja. Izvorno je bila v nekdanji gostilni pri Marički, a so jo porušili. Preseljena je po vsebini, velikosti in opremi povsem avtentična.

Vaški ljudje so bili po večini kmetje, gospodarji pa vinogradniki in vinarji. V kamniti kleti, skopani v skalo pod hišo, še danes hranijo avtohtono rdeče vino – teran. Na kmetijah so družine pridelale dovolj za preživetje, preostalo pa prodali, da so lahko kupili blago, ki ga niso pridelali sami. Burja je pomagala sušiti meso – pršut. Ljudje so si med seboj pomagali pri opravilih in sodelovali kot velika družina. Mnogi možje so delali v kamnolomih.