Čustvovanje lahko vpliva na dihanje
Astma je kronično vnetje dihalnih poti, ki nabreknejo, mišice okoli njih se zategnejo in zrak težko vstopi v pljuča in iz njih. Med poglavitnimi simptomi so oteženo dihanje in občutek pomanjkanja zraka, še posebno ob naporu, suh kašelj, piskanje v prsnem košu pri izdihu, nočni kašelj in prebujanje zaradi oteženega dihanja, bolniki pa lahko doživljajo tudi napade, ob katerih so znaki bolezni še veliko bolj izraženi.
Različni pristopi
Številni bolniki živijo manj kakovostno življenje, ker niso dobro podučeni o bolezni in obvladovanju simptomov, ker se neustrezno zdravijo ali zaradi pozne postavitve diagnoze, zato je stroka ob nedavnem svetovnem dnevu opozarjala na nujnost pravočasnega obiska pri zdravniku ob ponavljajočih se in vztrajnih nadležnih znakih kašlja, ki se pojavi brez drugih zdravstvenih sprememb, tiščanja v prsih in oteženega dihanja. Ne preseneča, da sta slabše obvladovanje težav in tudi smrtnost zaradi astme značilnejša za revnejša okolja oziroma države z nizkimi prihodki, zato strokovnjaki poudarjajo pomen enakopravne zdravniške obravnave in dostopa do zdravil za vse. Prav tako je nujno, da bolniki s potrjeno diagnozo še dosledneje skrbijo za zdravje in ustrezen življenjski slog, se redno udeležujejo sistematskih pregledov in ohranjajo stik s specialistom ter po potrebi prilagajajo terapijo in tako preprečujejo zaplete, sploh ob pridruženih boleznih, poudarjajo ob svetovnem dnevu, ob katerem o bolezni ozaveščajo že od leta 1998.
Bolniki morajo skrbeti za zdravje in ustrezen življenjski slog, se redno udeleževati sistematskih pregledov in ohranjati stik s specialistom ter po potrebi prilagajati terapijo in tako preprečevati zaplete.
Astma se lahko pojavi v katerem koli življenjskem obdobju, a je pogostejša pri otrocih. Stroka že dolgo preučuje morebitne vzroke, poudarjajo pa, da je nujno bolezen obravnavati z različnimi pristopi; zanemariti ne gre okoljskih dejavnikov, družinske nagnjenosti, drugih bolezni in ne duševnega stanja. Posebno pozornost pri obravnavi bolezni velja nameniti otrokom, ki sami ne znajo najbolje opredeliti težav in pojasniti, v katerih okoliščinah se pojavijo ali poslabšajo simptomi. Uspešno zdravljenje astme pomeni normalno delovanje pljuč in odsotnost simptomov, pri tem pa je nujno tudi izogibanje znanim sprožilcem, kot so hišne pršice, pelodi, zakajeni prostori, poklicni alergeni, nizke temperature, virusi, vse več pa je tudi poudarka na intenzivnem čustvovanju, ki lahko občutno vpliva na vzorec dihanja, in prilagojeni telesni dejavnosti.
Dragoceni stik z naravo
Dr. Milan Hosta, športni filozof in pedagog, direktor Inštituta za kulturo telesa in duha TED, se že več kot 20 let terapevtsko ukvarja z dihanjem in poudarja, da zdravstvo z zdravili zelo dobro lajša simptome astme, pomembna pa sta tudi poglabljanje v ozadje bolezni in vzroke ter nefarmakološko zdravljenje. Bolnikom že dolgo uspešno pomaga z Dihalnicami, med katerimi se opirajo na Butejkovo metodo in druge krepčilne tehnike dihanja. Kot poudarja, je nujno, da pri zdravljenju astme pri otrocih sodeluje vsa družina: »Gre za psihološke tehnike in odnose, delo z nezavednimi vzorci, pomembna sta primerno prehranjevanje in stik z naravo. Poleg Butejkove dodajamo tudi druge dihalne tehnike, ki podprejo samozdravilne sposobnosti organizma. Stranke poročajo tudi o ugodnih učinkih meditacije, ki je usmerjena v zdravje pljuč.«
Pri obvladovanju astme uporabljamo dve vrsti zdravil, to so preprečevalci in olajševalci. Prve bolnik uživa redno v predpisanih odmerkih, druge pa ob nenadnih poslabšanjih. Ob ustreznem uživanju zdravil in upoštevanju zdravnikovih napotkov bolniki praviloma živijo normalno, kot rečeno, pa je ključno tudi izogibanje sprožilcem, ki lahko sprožijo napade oziroma akutno poslabšanje znakov astme.
Manj znani sprožilci
Gibanje na svežem zraku je dragoceno, a bolniki z astmo naj se izogibajo nizkim temperaturam oziroma telesnim naporom v mrzlih dneh. Dihalne poti se takrat namreč zožajo in povzročajo neljube težave. Ne le cigaretni dim, tudi odprta kurišča, štedilniki na drva ipd. lahko dražijo dihalne poti, zato se velja takšnim okoljem izogibati. Neprijetne so lahko tudi močne vonjave, dišave, čistila, več težav imajo bolniki z astmo, če jih spremlja tudi gastroezofegealni refluks, saj se želodčna kislina takrat vrača v požiralnik, kar spodbuja kašelj; raziskave so pokazale, da imajo bolniki z astmo veliko večje tveganje za refluksno bolezen, simptomi astme pa lahko poslabšajo simptome refluksne bolezni. Ženskam z astmo lahko simptome poslabša tudi hormonsko neravnovesje med menstruacijo, še kažejo nekatere študije.
