Nič ni bolj jesenskega kot pečeni kostanj, ki nam ogreje premrle prste za siv dan. Vonj kostanja, naj bo pečen ali kuhan, ustvarja občutek ugodja in topline, težko se mu je upreti, ko se vije po mestnih ulicah.
Plod je rdečkasto rjave barve, površina je gladka. Raste v bodičasti srajčki, ki poči, ko plod dozori. Kostanj pripada skupini orešastih plodov, a se od sorodnikov razlikuje po nižji vsebnosti maščob, kar pripomore k ohranjanju vitke linije, in po visokem deležu škroba (kar dvakrat več kot krompir ga ima), edini vsebuje vitamin C. Poleg tega vsebuje še vitamina A in B6, je dober vir kalija in folne kisline, ki je sicer v zeleni listnati zelenjavi, kalcija, magnezija in tudi železa, ki varuje pred anemijo, ter prehranskih vlaknin, ki so nujne za pravilno funkcioniranje prebavnega sistema. Pri kuhanju se vitamini ohranjajo, saj ga varuje lupina. Je sladkastega okusa in zelo hranljiv. Ima visoko energijsko vrednost – 100 gramov pečenega vsebuje okoli 245 kcal –, zato ga priporočajo športnikom, ljudem, ki so izpostavljeni telesnim naporom, tudi otrokom. Nadoknadi manjkajoče energijske zaloge v telesu, zagotavlja vnos visokokakovostnih mineralov, daje moč, krepi naš imunski sistem.
Ker je bogat s kalijem in obenem vsebuje le malo natrija, ga lahko uživajo ljudje s srčno-žilnimi in ledvičnimi boleznimi. Deluje tudi protivnetno, zato je idealno živilo za vse, ki trpijo za artritisom in revmo. Ne vsebuje glutena, zato ima kostanj posebno mesto v brezglutenski prehrani. Vlaknine bodo koristile vsem, ki imajo težave z neredno prebavo. Čaj iz kostanjevih listov je znano ljudsko zdravilo pri težavah z dihali, kot sta na primer bronhitis in astma.
Ne le pečen in kuhan, nabor jedi s kostanjem je precej širok, od juh pa do sladic. Tudi kostanjevo moko poznamo, ki daje kolačem in pitam bogato in okusno teksturo, nekoč so iz mletega pripravili napitek, ki je bil nadomestek za kavo. Iz kostanjevega medu se pripravlja medeno žganje. Zdaj je kostanja veliko, v trgovinah in na tržnicah, če ga nočete kupovati, pa košaro v roke in pot pod noge in si ga naberite. Seveda ga ločimo od divjega, ki ni za uživanje, a je kljub temu zdravilen: najpogosteje ga uporabljamo pri težavah s krčnimi žilami.
