Navsezadnje ravno stopala prenašajo tudi naše gibanje. Poletje se je že zdavnaj prevesilo v drugo polovico, se približalo jeseni, ta pa je čas, ko posebno presenetimo svoja stopala. Zakaj? Odgovor je kratek, vendar še zdaleč ne nepomemben.
Gre namreč za čas, ko iz poletnih, lažjih obuval prestopamo v zaprta. Saj drži, da so žulji najpogostejša težava žensk, predvsem v prehodnem času, spomladi in jeseni, ko iz zimskih čevljev prestopamo v lažje, jeseni pa iz ohlapnih poletnih obuval v zaprta, vendar vseeno ni odveč, če se tega zavedajo tudi moški. Navsezadnje mora tudi moško stopalo prestopiti iz enih čevljev v druge.
Da je treba negovati stopala vsak dan in zanje skrbeti vse leto, ni nobena skrivnost; tako kot ne, da jim moramo več pozornosti nameniti poleti, tako zaradi zdravja (glivice, potenje nog) kot lepote (umazanija, trda koža). Poleti, ko obujemo odprte sandale ali natikače, je namreč še kako vidna naša skrb za stopala. Nič kaj lepo ni videti, če je koža pete razpokana in suha, če so nohti neurejeni, na prstih pa vidni žulji, otiščanci.
»Vedno več ljudi ima težave z nogami in stopali. Temu botrujejo vsakodnevne obremenitve, stres, čezmerna teža, neprimerna obutev. Vse to, in še kaj poleg, sčasoma pusti na naših nogah posledice. To pa so največkrat zatekle in utrujene noge, otiščanci, kurja očesa, trda in suha koža,« pravi Mateja Erklavec, lastnica ljubljanskega Spa centra M. Dodaja, da je prav zaradi tega redno pregledovanje nog, posebno med prsti, zelo pomembno. Zlasti bi za to morali skrbeti tisti, ki imajo težave z vidom, sladkorno boleznijo ali katere druge zdravstvene tegobe. »Zato je nemalokrat bolje, da za to poskrbi strokovnjak, pediker, ki ob rednem pregledu nog zelo hitro odkrije morebitne nastale spremembe in posledično težave,« pravi Erklavčeva.
In potem nastane žulj
Pedikerji ugotavljajo, da se še veliko ljudi sploh ne zaveda, kako pomembna so stopala, ki nas, vključno z notranjo in zunanjo težo, nosijo naokrog. Zanje začnejo mnogi skrbeti, ko nastopijo težave: bolečine, žulji, otiščanci, bradavice, vraščeni nohti itd., zato pa je na drugi strani tudi že kar nekaj tistih, ki za svoja stopala redno in lepo poskrbijo.
Ko je v začetku leta 1978 slovenski kantavtor Andrej Šifrer izdal ploščo z naslovom Moj žulj, je nekako kazalo, da je v posebni pesmi, ki traja le 27 sekund, spisal hvalnico žulju in trudu, ki ga je vložil v nastali izdelek. Približno tako se odzove tudi stopalo, ki se trudi sprejeti nepravilno, premajhno ali za naše noge povsem neprimerno obutev. Pa tudi, kot meni sogovornica, »ko se trudimo nenaravne materiale zliti z našo občutljivo kožo«.
In tako nastane žulj. Gre za mehurjem podobne izbokline, ki nastanejo zaradi drgnjenja kože ob obutev, pri čemer se začne zgornja plast luščiti od spodnje. Prostor med njima zapolni tekočina, kar zaznamo kot mehur, ki nastane ob ali na stopalu. Največkrat niso vzrok za preplah, kljub temu pa je potrebna pozornost, z njimi moramo pravilno ravnati, sicer se lahko razvijejo hujše oblike okužb, ki zapletejo celjenje in zdravljenje. To je še posebno pomembno v spomladanskih in poletnih dneh, ko pogosto nosimo odprto obutev in so ranice, ki jih povzroči žulj, dostopnejše za umazanijo iz okolja, s tem pa tudi za mikrobe ali bakterije.
Na vprašanje, ali je res, da so za žulje in druge tegobe na stopalih največkrat kriva napačna obuvala, Mateja Erklavec odgovarja: »Seveda!«
Zdravniki in pedikerji menijo, da je mogoče večje in izjemno moteče žulje izjemoma tudi predreti, a le, če je poskrbljeno za zadostno sterilnost. Najbolje je, da postopek opravijo strokovnjaki pedikerji.
Posebno pozorni morajo biti sladkorni bolniki
Tudi stara modrost, ki pomaga pri žuljih in se prenaša iz roda v rod, ima svoje recepte. Eden med njimi priporoča obkladke iz sladkorja in aloe vere. Položimo jih na ožuljeni del. Preventivno si lahko pomagamo tudi z listi ozkolistnega trpotca, ki jih položimo kar v čevlje, če pa je že prepozno, bo pomagal košček limone, ki ga položimo na vato in pritisnemo na žulj ter pustimo čez noč. Na začetku bo malce zapeklo, vendar utegne biti postopek učinkovit v bitki proti žulju; treba ga je ponoviti nekaj večerov zaporedoma.
Najpomembnejša pa je seveda preventiva, težave je najbolje preprečiti. Mnogi vedo, da si je ob obuvanju novih čevljev ali pa katerih drugih, ki bi utegnili tiščati, najbolje preventivno nadeti dva para tankih nogavic. Namesto ob kožo se bosta tako nogavici trli druga ob drugo. Na stopala si lahko nanesemo otroški puder, strokovnjaki pa priporočajo redno higieno, dnevno negovanje in razvajanje stopal s kopeljo in pilingom, redne obiske pri pedikerju in primerna obuvala. »Vse to bi moralo postati običajen ritual, če želimo, da nas bodo stopala karseda lahko nosila naokoli,« še pravi Mateja Erklavec. Prav posebna pozornost in previdnost pa sta potrebni pri zelo občutljivih podplatih in pri sladkornih bolnikih, ki imajo večinoma zelo občutljivo kožo. Vsi ti morajo za stopala redno skrbeti, strokovnjaki priporočajo redne obiske pedikerja, najbolje vsak mesec, ki bo poskrbel, da bodo vsak dan tekali lahkih nog naokrog.
Vsakodnevna skrb
Za lepa stopala lahko največ naredimo sami, pravi Mateja Erklavec: »Stopala si moramo redno umivati, jih osušiti, še posebno med prsti, z mehko čisto brisačo. Redno jih mažimo z ustrezno kremo, nosimo nogavice iz naravnih materialov, prav tako prostorno, udobno in kakovostno obutev. Z vajami pa poskrbimo tudi za krepitev stopalnih mišic.«
Mere naših stopal
V Sloveniji se je uveljavilo francosko označevanje dolžinske številke (številka 37, kot jo poznamo, na primer ustreza 24,5 centimetra dolgemu stopalu), v tujini oziroma na uvoženi obutvi najdemo tudi druge mere, najpogosteje angleške in ameriške. Nekateri izdelovalci označijo še širino obutve; prve črke abecede pomenijo ožjo obutev, običajno oblikovanim stopalom je namenjena črka G, I pa ima veliko prostora v sprednjem delu. Še posebno bi za stopala morali skrbeti tisti, ki imajo težave z vidom in sladkorno boleznijo ali katere druge zdravstvene tegobe.
