Pozitivno razmišljanje daljša življenje in niža tveganje infarkta, kažejo izsledki raziskave, ki so jo opravili ameriški znanstveniki: pri 70.000 ženskah so proučevali vpliv optimizma na zdravje. Tiste sodelujoče, ki so optimistično korakale skozi življenje, so imele za 30 odstotkov manj možnosti za smrt zaradi katere koli bolezni, nevarnost okužb je bila manjša za polovico. Pozitivno razmišljanje varuje pred možgansko kapjo in infarktom, njuna pojavnost je nižja za 40 odstotkov, smrt zaradi raka je nižja za 16 odstotkov. Ključ je v tem, pravijo znanstveniki, da pozitivna drža uničuje hormone stresa, ki lahko pogubno vplivajo na organizem: njihovo kopičenje v telesu povzroča vnetja v krvnih celicah in tudi resne bolezni. Ameriški znanstveniki zato poudarjajo moč pozitivnih misli, ki ne vodijo le v boljše zdravstveno stanje, ampak tudi boljše življenjske navade.
Odpravlja stres Smeh krepi imunski sistem, blaži bolečino, niža nivo stresnega hormona in nas tako varuje pred njegovim negativnim vplivom. (Na)smeh sprošča celotno telo in blaži napetost, mišice so sproščene še 45 minut po smejanju. Smeh varuje srce, pospešuje cirkulacijo in niža krvni tlak, je odlična preventiva pred infarktom in drugimi kardiovaskularnimi težavami. Spodbuja sproščanje serotonina, hormona sreče, ki začasno lajša in blaži bolečino. | |
Vodja študije dr. Eric Kim z medicinske fakultete v Bostonu poudarja, da rezultati raziskave veljajo za oba spola, čeprav so v študiji sodelovale le ženske.
Da imajo optimisti močnejši, odpornejši imunski sistem in so bolj odporni proti sezonskim prehladom in gripi, je sicer pokazalo že več kot 30 raziskav. Če optimisti pridejo v stik z virusi, redkeje zbolijo, če že, pa si hitreje opomorejo, je pokazala študija ameriškega vseučilišča Carnegie Mellon, v kateri se je 350 prostovoljcev pet dni v karanteni izpostavljalo virusom. Srečnejši ljudje so imeli nižje koncentracije krvne plazme, ki je povezana z boleznimi srca, in nižji nivo stresnega hormona kortizola.
Finska raziskava, ki je trajala enajst let, v njej pa je sodelovalo 3000 ljudi, starih od 52 do 76 let, je pokazala, da so imeli največji pesimisti dvakrat višje tveganje smrti zaradi bolezni srca.
Dobra novica je, da se pozitivnega razmišljanja lahko naučimo. Najprej se prepričajte, katero področje življenja doživljate kot najtežje, potem pa začnite nanj gledati drugače, bolj optimistično. Čez dan nadzorujte svoje misli, če je treba, se za hip ustavite: ko ugotovite, da so vas začele prevzemate negativne, jih preusmerite, spomnite se pozitivnega, veselega dogodka. Pri tem vam bo pomagal smeh, saj ta velja za najboljšega prijatelja optimistov. Tudi v najhujših trenutkih se nasmehnite, poiščite vzrok za srečo v vsakdanjih situacijah. Tega se je najbolje učiti pri pozitivo naravnanih posameznikih, ki zlahka preženejo stres in negativna čustva. Obkrožite se z optimisti, pozitivne misli se namreč zlahka prenašajo na druge. Vadite vsak dan. Namesto da rečete: Tega ne zmorem, recite: To je priložnost, da se naučim nekaj novega. Potencialni problem si oglejte z različnih zornih kotov. Nič ni nemogoče, ne obupajte, sledite svojim željam in ciljem. Če padete, se poberite in poskusite znova.
