Več kot nas je vpisanih v register, večja je možnost, da za iskalca najdejo ustreznega darovalca, pravi Ana Marija Ledinšek, vodja projekta Epruvetka. »Ujemati se namreč morata tako krvna skupina kot velikost organa, pri nekaterih organih tudi samo tkivo. Z odločitvijo za darovanje lahko enemu ali več ljudem rešimo življenje in tako tudi sami na neki način živimo naprej.« Projekt Epruvetka je v okviru Društva študentov medicine Maribor zaživel leta 2010. Sprva so v sodelovanju s Centrom za transfuzijsko medicino Maribor in Rdečim križem predavali o pomenu krvodajalstva. Projekt so kmalu razširili na ozaveščanje o darovanju krvotvornih matičnih celic (med laiki bolj znano kot darovanje kostnega mozga), saj so opazili, da večina ljudi o tem ve premalo, zato so se povezali še z nacionalnim registrom Slovenija-Donor (ta deluje v okviru Centra za tipizacijo tkiv pri Zavodu RS za transfuzijsko medicino in je član svetovnega registra darovalcev kostnega mozga BMDW).
»Ker smo ugotovili, da je večji del darovalcev tako krvi kot krvotvornih matičnih celic starejša populacija, smo začeli predavati na srednjih šolah in fakultetah na Štajerskem, kmalu pa še drugod, samo na območju Ljubljane ne. Od novembra 2013 do junija 2015 smo opravili 110 predavanj, na katerih je bilo približno 4000 poslušalcev. Po podatkih Centra za transfuzijsko medicino Maribor se je število mladih darovalcev krvi v zadnjih letih opazno povečalo, k čemur smo verjetno pripomogli tudi mi,« z zadovoljstvom pripoveduje Ledinškova.
Letos so s Študentsko organizacijo Univerze v Mariboru sodelovali na študentskem krvodajalskem tednu, na katerem so predstavili pomen vpisa v register darovalcev krvotvornih matičnih celic. V dveh dneh jim je uspelo zbrati kar okrog 90 novih vpisov v register. »Zaradi uspešnosti smo se odločili, da začnemo dijake in študente seznanjati še z eno v Sloveniji manj znano in pogosto skrivnostno temo – darovanjem organov.« O tem med ljudmi krožijo tudi negativne govorice, a le zaradi premalo pravih informacij, zato že sodelujejo z Zavodom RS za presaditve organov in tkiv (krajše Slovenija-transplant). »Prav je, da ljudje izvedo preverjene informacije, zato smo konec oktobra pripravili prvi kongres in izobraževanje o darovanju organov. Šolam in fakultetam bomo predavanja o tem ponudili z januarjem.«
Kdaj in kaj darujemo?
Na kongresu je Ledinškova izpostavila neutemeljene pomisleke mnogih, ki se zaradi prepičle informiranosti bojijo, da se v primeru bolezni ali nesreče zdravniki in drugo osebje ne bi dovolj trudili z zdravljenjem ali oživljanjem, če bi vedeli, da so podpisali izjavo o darovanju. »To seveda ne drži. Kdo je darovalec, je razvidno šele po dokazani možganski smrti. Presaditev organov je za določene ljudi zadnja možnost za preživetje in življenje. V Sloveniji je na čakalni listi za presaditev organov trenutno 173 bolnikov, v Evropi 70.000 – od teh jih vsak dan umre 14, ker ne najdejo ustreznega darovalca. Pri nas je izjavo podpisalo le 4588 ljudi.«
Centralna transplantacijska koordinatorka Jasna Rapnik, dr. med., je razložila, da za časa življenja lahko darujemo kri, kostni mozeg, ledvico (seveda le, če sta obe popolnoma zdravi) in del jeter (imajo možnost obnavljanja, zato lahko s presaditvijo nadomestimo izgubljena jetra). Po smrti pa lahko darujemo jetra, ledvice, srce, pljuča in trebušno slinavko. Vsak organ pred presaditvijo pregledajo in testirajo na različna obolenja, saj mora biti zdrav. Pri mrtvem darovalcu lahko dele telesa odvzamejo šele takrat, ko je s številnimi preiskavami dokazana možganska smrt, kar morata ločeno potrditi še dva zdravnika. Ker je za uspešno presaditev organov ključnega pomena njihova zadostna prekrvljenost, je treba po smrti darovalca čim prej urediti vse pogoje za njihov odvzem.
Pri nas imamo že skoraj 30-letno tradicijo presajanja organov leta 1986 so začeli izvajati program presaditev ledvic mrtvih darovalcev, je povedal Andrej Gadžijev, dr. med., centralni transplantacijski koordinator. Sledilo je obdobje intenzivnega dela, ki ga je opravljala prim. Jasna Vončina, dr. med., začetnica organizirane transplantacijske dejavnosti v Sloveniji. Leta 1998 je bila ustanovljena Nacionalna transplantacijska mreža, v katero se je poleg UKC Ljubljana povezalo še devet slovenskih bolnišnic. Izpostavil je, da smo po številu presajenih src že drugo leto na prvem mestu v svetu. Pri nas zakon določa, da je darovalec tisti, ki podpiše pristopno izjavo in je voden v registru, v večini evropskih držav pa izjave podpišejo tisti, ki ne želijo darovati, in so torej vsi preostali potencialni darovalci.
Barbara Uštar, strokovna sekretarka Slovenija-transplanta, je razložila, da je pristopno izjavo za posmrtno darovanje organov mogoče izpolniti na večini enot Rdečega križa, v nekaterih lekarnah in bolnišnicah, na Slovenija-transplantu, Zavodu RS za transfuzijsko medicino in od januarja 2016 naprej tudi pri projektu Epruvetka. Odločitev posameznika, da po smrti daruje dele svojega telesa za potrebe zdravljenja s presaditvijo, je zapisana v sistemu zdravstvenega zavarovanja. Podatki so dostopni izključno pooblaščenemu zdravniku transplantacijskemu koordinatorju, ki je v vsaki bolnišnici odgovoren za darovanje po smrti. Kdor se odloči za preklic odločitve, izpolni odstopno izjavo.
Predavanja
Pri projektu Epruvetka sodeluje že 130 študentov mariborske medicinske fakultete. Ozaveščanje ljudi o pomenu darovanja krvi, krvotvornih matičnih celic oziroma kostnega mozga in organov je zelo pomembno, saj tako posredno skrbijo za življenja tistih, ki jih bodo potrebovali. Če bi o projektu želeli izvedeti več ali bi se radi dogovorili za predavanje, obiščite spletno stran www.medicinec.si (zavihek Projekti) ali jim pišite na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..
Darovanje kostnega mozga
Pri vpisu v register darovalcev krvotvornih matičnih celic oziroma kostnega mozga (to poteka na krvodajalskih akcijah) odvzamejo samo eno epruveto krvi, ki jo nato tipizirajo. Ko kdo potrebuje prav ta tip celic (kar pomeni popolno ujemanje), darovalca pokličejo na darovanje, ki v več kot 90 odstotkih poteka podobno kot dializa.
