Dandanes bi težko našli koga, ki še ni slišal za holesterol. Če ne prej, ko dobi rezultate krvnih preiskav. Nekatere podatek o povišanem holesterolu strezni in spremenijo navade, drugi le zamahnejo z roko in vzamejo tableto proti holesterolu. Pa je res potreben velikanski trud, da se tej nevarnosti izognemo? Ne. Potrebna je le, kot bi rekli po domače, brca v rit: namesto toplega kavča izberemo telesno dejavnost in smo pozorni pri izbiri ter pripravi hrane, prevladovati morata zelenjava in sadje.
»Dejstvo je, da maščobe same po sebi niso škodljive, nevarna in posredno škodljiva je njihova velika energetska vrednost, saj se lahko zelo hitro zgodi, da začnemo uživati energetsko prebogate obroke, sledi porast telesne teže,« razloži predsednik Društva za zdravje srca in ožilje Slovenije prim. Matija Cevc, dr. med. Dobro je izbrati nenasičene maščobne kisline (oljčno in repično olje) ter večkrat nenasičene maščobne kisline omega 3 in omega 6 (severnoatlantske ribe, tun, losos, postrv), v velikem loku pa se izogibati transmaščobnih kislin (te, na primer, nastanejo pri cvrenju).
Sladkor hujši od droge
Ob vsem tem ne gre pozabiti na sladkor, veliko dokazov je, da je epidemija debelosti, ki je v Sloveniji zelo prisotna, povezana z njegovo povečano uporabo, poudarja Cevc. »Sladkor povzroča odvisnost, ki je hujša od odvisnosti od nekaterih opojnih drog. Še posebno problematična je fruktoza, ki sicer daje prijeten sladek okus, ne vpliva pa na občutek sitosti, zato jo številni uživajo v zelo velikih količinah. Poleg tega povzroča določene motnje v presnovi maščob, to pa še veča njeno škodljivost,« razloži sogovornik in še, da je dodajanje sladkorja v mlečne ali druge prehranske izdelke »škodljivo in bi jih morali popolnoma umakniti iz prehranske verige«.
Škodljiv dober holesterol
Glede holesterola velja, da je nevaren predvsem t. i. slab holesterol LDL, zaradi česar bi bilo treba poskrbeti za dvig t. i. dobrega holesterola HDL, saj naj bi ta prenašal holesterol iz telesa nazaj proti jetrom, da ga presnovijo. A ni čisto tako, kažejo najnovejše raziskave. »Nekaj časa že govorimo o tem, da je treba HDL ocenjevati funkcionalno, t. j. kaj v določenem primeru dejansko dela. Ve se, da je lahko HDL v nekaterih situacijah (npr. pri kroničnih ledvičnih bolnikih, v akutni fazi srčnega infarkta) celo škodljiv in pospešuje aterosklerozo,« pravi Cevc.
Številne raziskave so pokazale tudi neposredno povezavo med višjo ravnijo HDL in manjšo ogroženostjo za srčno-žilne zaplete, doda: »Vemo tudi, da je posameznik, pri katerem je raven holesterola HDL nizka (1,4 mmol/L) tudi v primeru, da ima LDL v optimalnem območju (< 1,8 mmol/L). V smernicah za zdravljenje motenj v presnovi maščob danes ni priporočila, da bi nižjo raven holesterola HDL zviševali z zdravili, vsekakor pa se svetuje, da bi zvišanje HDL dosegli z nefarmakološkimi ukrepi, kot sta redna intenzivnejša aerobna telesna dejavnost in opustitev kajenja, saj to zvišuje funkcionalno učinkovit in s tem zaščitno delujoč HDL,« še pojasni sogovornik. Aleksander Brudar
S statini nad raka? Najnovejša britanska raziskava ACALM – vključila je več kot milijon bolnikov, ki so bili v 14 letih iz različnih razlogov hospitalizirani v bolnišnicah na severu Anglije – je pokazala, da so statini, s katerimi zdravimo povišan holesterol, pripomogli tudi k nižanju tveganja za razvoj raka dojk. Simona Borštnar iz sektorja internistične onkologije na Onkološkem inštitutu v Ljubljani pove, da statinov kljub temu še ne bodo uporabljali za preprečevanje ali zdravljenje raka, ampak za nižanje holesterola, "saj so zelo pomembni za zmanjševanje umrljivosti zaradi srčno-žilnih bolezni". "Ker ima veliko bolnic z rakom dojk hkrati tudi visok holesterol, jih bo precej prejemalo tudi statine, ne bodo pa jih prejele bolnice, ki nimajo povišanega holesterola," je pojasnila. |
