Spomin in koncentracija: Ko v trenutek vnesemo trajanje

O tem je prepričana Jasmina Lambergar, mednarodna certificirana trenerka spomina. Po nekaterih dognanjih 80 odstotkov vsakodnevnih informacij pozabimo do trenutka, ko jih ne potrebujemo več. A določene želimo uskladiščiti v možganih in jih priklicati iz spomina, ko je treba. Kakšne so zakonitosti pomnjenja? »Spomin vključuje več dejavnosti: sprejemanje, zapisovanje, shranjevanje, prepoznavanje in priklic informacij. Delimo ga glede na vnos, trajanje in razpad informacij. Senzorni je odvisen od naših čutil, od naše pozornosti. Od nas je odvisno, ali informacijo zadržimo ali se izgubi. V delovnem spominu shranjujemo podatke, ki jih potrebujemo, denimo telefonsko številko; ima kratek obseg in je majhne kapacitete. Spomin se prepleta in pretvarja iz kratkoročnega v dolgoročnega s ponavljanjem,« pove Jasmina Lambergar. Za povečanje njegove zmogljivosti je pomembno tudi spanje. Stres in rutina škodita miselnim sposobnostim.

Treniranje možganov

Za vitalne možgane je pomembno, da jih urimo vse življenje. »Moja misel je, če živimo zgolj za trenutek, tudi minemo z njim. S spominom vnesemo v trenutek trajanje,« meni Jasmina Lambergar. »Seveda za vaje nikoli ni prepozno in tudi program možganskega fitnesa je narejen tako, da lahko umske in telesne ter vaje za ravnotežje, trening spomina in pozornosti, tehnike pomnjenja, sproščanja in koncentracije izvajamo vsak dan in povsod, doma, na delovnem mestu, v prostem času, skupinsko ali individualno. Pri učenju so lahko v pomoč memotehnike, ki se jih lahko naučijo tudi tisti, ki imajo blage kognitivne motnje. Učinkoviti so tudi kognitivne slike, povezovanje, ustvarjanje rim, pripovedovanje. Papir in svinčnik naj bosta vedno z nami. Kar napišemo s pisalom, si bolje zapomnimo kot s tipkanjem.«

Sogovornica poudarja, da je spomin aktiven proces. Krepi se z redno miselno in telesno vadbo. Po mnenju strokovnjakov je od posameznikove splošne telesne vzdržljivosti precej odvisna tudi koncentracija. »Na pozornost vplivajo notranji in zunanji dejavniki, ki jih zaznavamo s čuti,« pove Jasmina Lambergar. »Od sprejemanja informacij iz okolja je odvisen naš priklic informacij. Koncentracija je zavestna usmerjenost pozornosti dlje časa v točno določeno točko. Je dejanje volje. Za boljšo koncentracijo se lahko naučimo tehnik sproščanja, ki jih lahko izvajamo tudi med delom.«

Pešanje spomina

Izsledki raziskav potrjujejo splošno prepričanje, da spominske funkcije s starostjo pešajo. »Pozabljamo, kadar nimamo interesa. Nova informacija lahko škoduje prejšnji. Včasih gre za neučinkovit zapis, nepovezovanje ali neuporabljanje informacij. Spominske sledi lahko tudi zbledijo. Na pozabljanje lahko poleg starosti vplivajo psihiatrična stanja, določena zdravila, poškodbe, infekcije, zastrupitve, kardiovaskularna in nevrološka obolenja.«

Pri starostnikih so prave motnje spomina največkrat prvi znak resnih težav. Demenca je bolezen, ki se kaže z okvaro več miselnih funkcij. Odvisno od prizadetosti možganske skorje jih je več vrst, najpogostejša je alzheimerjeva bolezen. S katerimi vajami je mogoče pešanje spomina pri demenci vendar upočasniti? »S spodbujanjem dnevnih aktivnosti, kot so higiena, oblačenje, motorika (telovadba, sprehodi, ročne spretnosti), razvrščanjem predmetov, sestavljanjem vzorcev, pripovedovanjem zgodb, dopolnjevanjem, povezovanjem predmetov s sliko, pisanjem besed k slikam, sestavljanjem slik iz posameznih delov, dominami. Diskretno pomagajte, vedno pohvalite. Vaje izvajajte na področjih, ki ljudi z demenco zanimajo. Okolje naj bo mirno, navodila jasna in kratka, na voljo naj bo več časa. Presodite, kaj bi želeli delati, kaj zmorejo, česa ne. Ne pozabite na socialne aktivnosti, družabne igre, pisanje voščilnic, ples. Svojcem priporočam program izobraževanja,« pravi Jasmina Lambergar.