Spanje za možgane

Vsi potrebujemo spanec, kar tretjino življenja prespimo. Zakaj, že dolgo preiskujejo znanstveniki, ki so s preučevanjem vpliva neprespanih noči na možgane (in sinapse) vsaj delno razjasnili skrivnost. Dokazali so, da spanje obnovi možgane, tiste povezave, ki so nujne za spomin in učenje, in jih pripravi na ponovni zagon. Spanje je nujno za možgane, tako si lahko zapomnimo in se učimo ter posledično prilagajamo svetu okoli nas.

Že ena sama neprespana noč zavrne mehanizme v možganih, odgovorne za obnavljanje, poudarjajo znanstveniki. Če niso spočiti, se nevroni v možganih pretirano povežejo in tako zmedejo električno aktivnost, da se novi spomini ne morejo pravilno zasidrati. »Zakaj spimo, je eno temeljnih vprašanj. Zakaj toliko časa v življenju prespimo? Naše delo kaže, da je spanje aktiven proces v možganih, in ne izguba časa. Nujno je za zdravo delovanje možganov,« pravi Christoph Nissen, psihiater, ki je vodil raziskavo na univerzi Freiburg.

Že pred leti so znanstveniki pojasnili, zakaj naši možgani po napornem dnevu, vsrkavanju informacij, potrebujejo počitek. Spanje namreč igra pomembno vlogo pri utrjevanju spominskih sledi, zlasti proceduralnega spomina, ki pomaga pri učenju spretnosti in veščin (igranja računalniških igric, klavirja, gimnastičnih vaj...). Spanje možganom omogoči, da ponovno procesirajo na novo usvojene informacije in tako utrjujejo spominske sledi (raziskave so pokazale, da so predeli možganov, ki so aktivni med učenjem, spet aktivirani med spanjem). Proces zahteva veliko energije, a spanje možganom omogoča, da upočasnijo aktivnosti, utrdijo spomin in se pripravijo na naslednji dan. V publikaciji Nature Communications je Nissen opisal serijo testov, v katerih je sodelovalo 11 moških in devet žensk, starih od 19 do 25 let (vsi desničarji, nekadilci, brez psihičnih težav, ki ne zlorabljajo drog in ne jemljejo zdravil), in sicer po prespani (7 ur) in neprespani noči. Ko niso spali, so igrali igrice, se sprehajali, kuhali, kave niso smeli piti, ves čas so jih nadzorovali člani raziskovalne ekipe, da res ne bi zaspali. Nissen pravi, da so nenaspani možgani aktivni, hitro vzdražljivi, nevroni pa močneje povezani kot po prespani noči. Tudi utrjevanje spomina je moteno pri ljudeh, ki ne spijo: posledice so bile očitne pri preprostem testu, utrujeni posamezniki so se odrezali precej slabše kot njihovi naspani kolegi. Brez spanja so povezave nasičene, napete in močne, polne spominov tistega dne, ljudje pa razdražljivi in občutljivi, nesposobni jasnega razmišljanja.

Že po eni neprespani noči, opozarja Nissen, ko se možgani ne morejo pripraviti na ponovni zagon, smo megleni, kot bi bili pijani, počasni in relativno nepozorni. »Še vedno ne vemo dobro, zakaj tako veliko časa v naših življenjih preživimo v tej neaktivni fazi, vendar mora imeti spanje zelo pomembno funkcijo.«