Pod stresom in ustvarjalni

Stres, tihi morilec. Bolezen 21. stoletja. Pa je stres res tako zelo nevaren in škodljiv? Že samo takšno prepričanje ima negativne posledice, so ugotovili v študiji, v kateri je sodelovalo skoraj 30.000 ljudi: povezano je s slabšim fizičnim in duševnim zdravjem. Neka druga raziskava je pokazala, da so študentje, ki so na začetku semestra navedli, da verjamejo, kako škodljiv je stres, na koncu semestra doživljali več neugodnih telesnih simptomov kot tisti študenti, ki v to niso verjeli.

Vznemirjenost ne škodi

Rezultati potrjujejo kognitivno-vedenjski model, po katerem naša prepričanja vplivajo na naše misli, čustva in vedenje. Posameznik, ki verjame, da stres vodi v psihične motnje, bo v stresnih situacijah verjetno pomislil, da bo doživel živčni zlom. Take negativne interpretacije stresa so povezane z močnimi čustvi (strah, panika, zaskrbljenost), fiziološkimi reakcijami (razbijanje srca, znojenje, pritisk v prsih) in kognitivnimi simptomi vznemirjenosti (neosredotočenost), ki jih še podpira prepričanje, da je stres nevaren. In začaran krog je sklenjen. Posameznik se lahko začne izogibati potencialno stresnim situacijam, to pa močno vpliva na kakovost njegovega življenja.

Raziskave so pokazale še, da ima pozitivna naravnanost do stresa pozitivne učinke, je pa treba ljudi podučiti, da vznemirjenost, ki jo občutijo v stresnih okoliščinah, ni škodljiva, ampak koristna in funkcionalna. Tisti, ki se bojijo javnega nastopanja, so pokazali manj sramu in strahu, ko so jim rekli, da je vznemirjenost, ki se pojavlja, koristna med nastopom. V neki drugi študiji so ugotovili, da so sodelujoči dosegli boljše rezultate na izpitu – in to le zato, ker so jim rekli, da je stres koristen, da jim poskuša telo tako pomagati in da je vznemirjenost med stresom povezana z boljšimi rezultati.

​Neravnovesje ​

Stres je odziv telesa (in duše) na dejavnike, ki zmotijo naravno ravnovesje. Človek se je od nekdaj odzival na stres, ta izvira iz nenehnega boja za preživetje – beži in preživi. Vsi stresni dogodki seveda niso taki kot telesna ogroženost. Vse, kar se nas močno dotakne, je lahko stresno in povzroči telesne ali duševne motnje. Ljudje nismo enaki in tudi stres doživljamo različno: kar je za nekoga zelo stresno, je za drugega lahko pozitivna spodbuda. Če nekateri odpovedo, se drugi odzovejo še posebno ustvarjalno. Razlike so delno odvisne tudi od tega, kako sicer obvladujemo svoje življenje.

Dolgotrajni stres lahko izčrpa telesne zmogljivosti in lahko sproži nekatera stanja in bolezni, denimo kronično utrujenost, izgubo apetita ali prenajedanje; zmanjša se lahko sposobnost obvladovanja, pojavi se občutek negotovosti, kar lahko vodi v depresijo. Vpliva tudi na delovanje imunskega sistema, zaradi česar smo dovzetnejši za bolezni, stres lahko povzroči visok krvni tlak, to pa vodi v bolezni srca in ožilja.

Videti nekaj dobrega

O stresu se učimo vse življenje, prek svojih izkušenj pa tudi izkušenj drugih, učenja. Kar je dobro, saj lahko ugotovite, da stres vendarle ni samo slab (distres), pač pa tudi pozitiven (evstres), na podlagi tega pa bodo vaša prepričanja o njem pozitivna oziroma manj negativna. Prav pozitivna čustva pa lajšajo prilagoditev na stres in soočanje z njim. Ljudje, ki med stresom doživljajo tudi pozitivna čustva, se bodo z njim lažje spopadali in situacijo videli bolj pozitivno. Prav to, videti nekaj dobrega v težki situaciji, pomaga človeku odkrivati lastne moči, ki se jih prej morda niso zavedali, ali pa videti, da je situacija lahko priložnost za rast in razvoj. Obenem tako iščemo tudi poti za reševanje težav.

Eden od načinov soočanja s stresom je iskanje pozitivnih trenutkov, med katerimi predahnemo od vsega, tudi stresa. Ta sam po sebi ni škodljiv, brez njega si težko predstavljamo učinkovito in ustvarjalno delo, med njegove pozitivne učinke ne spada zgolj usposabljanje za reševanje težav, ampak tudi krepitev samozavesti in samospoštovanja.