Zagotovo se je vsakdo že srečal z nespečnostjo in jo je poskušal ublažiti oziroma pozdraviti na najrazličnejše načine. Včasih pomagajo čaji, nekateri štejejo ovce, v skrajni sili posegajo po pomirjevalih ali uspavalnih tabletah. Vse skupaj spremljajo značilni pojavi, kot so premetavanje po postelji, pogosto spreminjanje položaja spanja, vstajanje ipd. Nespečnost kot zdravstvena težava je poznana že zelo dolgo, opisali so jo že v antični Grčiji. Je psihofiziološka motnja spanja, pri kateri prizadeti ne more zaspati ali normalno spati. Povzroči lahko težave pri koncentriranju in učenju, poveča lahko tudi tveganje za nesrečo v cestnem prometu. Lahko traja nekaj dni ali tednov, lahko pa je dolgotrajna. Gre za resno motnjo, ki je povezana z znižano kakovostjo življenja, s povečanim tveganjem za zdravstvene težave ter imunski sistem.
Spalna higiena
Pojavi se lahko neodvisno ali kot posledica drugih zdravstvenih težav. Povzročajo jo lahko stres, kronična bolečina, srčno popuščanje, hipertiroidizem, zgaga, sindrom nemirnih nog, menopavza, uporaba določenih zdravil in drugih snovi, kot so kofein, nikotin, alkohol. Dejavnika tveganja sta tudi delo v nočnih izmenah in nočna apneja. Diagnoza temelji na poznavanju spalnih navad ter preiskavah, s katerimi ugotavljajo morebitni vzrok. Pri diagnozi lahko pomaga tudi tako imenovana spalna študija.
Zdravila, da ali ne Različna zdravila so lahko kratkotrajno olajšanje za bolnike z nespečnostjo, vendar imajo več pomanjkljivosti. Povzročajo neželene učinke, čez čas njihov učinek pojenja, pojavi se lahko odvisnost. Poleg tega omogočajo le simptomatsko zdravljenje, saj ne odpravljajo ključnih mehanizmov, ki nespečnost vzdržujejo. Strokovnjaki ne priporočajo daljše uporabe zdravil proti nespečnosti. Uporabljajo tudi kognitivno vedenjsko terapijo, ki se je kratkoročno izkazala za podobno učinkovitost kot zdravljenje z zdravili, učinki pa lahko trajajo veliko dlje kot učinki zdravil. |
Prvi ukrep pri zdravljenju sta običajno upoštevanje spalne higiene in spremembe v življenjskem slogu. Dobra spalna higiena pomeni odhajanje k nočnemu počitku ob isti uri, izpostavljenost sončni svetlobi in opravljanje telesnih dejavnosti čez dan ter spanje v temnem in tihem prostoru. Dodatno lahko pomaga kognitivna vedenjska terapija. Učinkovita so lahko tudi uspavala, vendar so povezana s pogostejšimi poškodbami ter pojavom demence in odvisnosti, zato zdravniki odsvetujejo dolgotrajno uporabo zdravil, ta naj ne presega štirih ali petih tednov. Učinkovitost in varnost ukrepov alternativne medicine nista potrjeni.
Pogosteje prizadene ženske
Nespečnost je najpogostejša motnja spanja in po ocenah v enem letu prizadene od 10 do 30 odstotkov odraslih. Starostniki trpijo pogosteje v primerjavi z mladimi, ženske pogosteje kot moški. Poznamo več meril za njeno opredelitev. Bolnik se pritožuje oziroma izraža nezadovoljstvo s količino ali kakovostjo spanca v povezavi z enim ali več simptomov: težave pri uspavanju (pri otrocih se lahko to kaže kot težavno uspavanje v odsotnosti ukrepov negovalca), težave pri vzdrževanju spanca, ki se kažejo kot pogosto prebujanje in težave s ponovnim uspavanjem po prebuditvi (pri otrocih se lahko to kaže kot težavno ponovno uspavanje v odsotnosti ukrepov negovalca), in prebujanje zgodaj zjutraj.
Pojavijo se lahko tudi druge težave. Motnja spanja povzroči klinično pomembne težave oziroma motnje v bolnikovem družbenem, poklicnem, izobraževalnem, vedenjskem delovanju ali na drugem pomembnem življenjskem področju, težave s spanjem so prisotne vsaj tri dni v tednu, trajajo vsaj tri mesece in se pojavljajo kljub obstoječi priložnosti za časovno zadostni spanec. Nespečnosti ni mogoče pripisati psihološkim učinkom snovi, ki jih bolnik uživa (npr. zdravila, mamila), morebitno soobstoječa duševna motnja ali druga zdravstvena težava pa ne razloži dovolj pritoževanja o tovrstnih težavah.
Tri vrste nespečnosti
Lahko je prehodna, akutna ali kronična. Prehodna traja manj kot en teden, povzročijo jo lahko druga zdravstvena težava, sprememba spalnega okolja, sprememba v času nočnega počitka, huda depresija ali stres. Posledična zaspanost in psihomotorične motnje so podobne kot pri pomanjkanju spanca. Akutna nespečnost pomeni težave pri dobrem spancu, ki trajajo manj kot en mesec. O njej govorimo, če ima posameznik težave, da zaspi ali da vzdržuje spanec ali če je spanec nekakovosten in se posameznik ne spočije. Težave se pojavljajo, čeprav ima človek na voljo dovolj časa in ustrezne okoliščine za spanje, posledice pa čuti pri dejavnostih čez dan. Imenujejo jo tudi kratkotrajna nespečnost ali nespečnost zaradi stresa.
Kronična traja dlje kot en mesec. Lahko se pojavi kot posledica drugih zdravstvenih težav ali pa je neodvisna od njih. Zanjo so bolj dovzetni posamezniki z višjimi ravnmi stresnih hormonov, posledice pa so lahko različne, odvisne tudi od primarnega vzroka, povzroči lahko mišično oslabelost, halucinacije oziroma mentalno utrujenost, posledica je lahko tudi dvojni vid.
Zdravila, da ali ne Različna zdravila so lahko kratkotrajno olajšanje za bolnike z nespečnostjo, vendar imajo več pomanjkljivosti. Povzročajo neželene učinke, čez čas njihov učinek pojenja, pojavi se lahko odvisnost. Poleg tega omogočajo le simptomatsko zdravljenje, saj ne odpravljajo ključnih mehanizmov, ki nespečnost vzdržujejo. Strokovnjaki ne priporočajo daljše uporabe zdravil proti nespečnosti. Uporabljajo tudi kognitivno vedenjsko terapijo, ki se je kratkoročno izkazala za podobno učinkovitost kot zdravljenje z zdravili, učinki pa lahko trajajo veliko dlje kot učinki zdravil. |
