Orgazem in možgani

Zdi se, da se lahko, kar se tiče spolnosti in užitka, prav vsakič naučimo kaj novega. Čeprav je spolnost ena najprijetnejših človeških dejavnosti, nas hkrati že več desetletij pušča v dvomih, saj na neki način izgubimo nadzor nad seboj in se samo prepustimo. Zadnja leta narašča tudi število dokazov o globlji energijski povezavi, trajni povezavi, ki jo v času spolnega odnosa vzpostavimo s partnerjem. In prav želja po še globlji povezanosti z drugim nas motivira za znanstveno raziskovanje, da bi več izvedeli o tem, kako natanko deluje ta povezava in kaj vpliva nanjo.

V transu

Nevroznanstvenik Adam Safron, doktorant z univerze Northwestern University v ameriški zvezni državi Illinois, je raziskoval, kako orgazem vpliva na naše možgane oziroma kaj natanko se med temi nezemeljskimi občutki dogaja v njih. Ugotovil je, da je orgazem nekakšen trans. Dolga leta je pregledoval študije na to temo in naposled oblikoval model, po katerem naj bi ritmična spolna aktivnost močno vplivala na možganske valove. Ritmična stimulacija lahko namreč poveča nevronska nihanja pri ustreznih frekvencah, nekako tako, kot če bi nekoga potiskali na gugalnici. Med tem procesom, ki ga imenujemo nevronsko odvajanje, bi se lahko sinhronizirana aktivnost širila po možganih, če je le spolna stimulacija dovolj intenzivna in dolgotrajna. Ta sinhronost lahko povzroči tako intenzivno usmerjeno pozornost, da seksualna aktivnost premaga običajno samozavedanje oziroma dostop do zavesti. S tem povzroči stanje čutne zamaknjenosti in transa, ki lahko v zadostni intenzivnosti izkušnje sproži mehanizme vrhunca.

»Sinhronizacija je pomembna za širjenje signalov v možganih, saj je večja verjetnost, da se bodo nevroni 'vžgali', če bodo v ozkem časovnem oknu večkrat stimulirani,« pravi omenjeni znanstvenik. »V nasprotnem primeru ti signali razpadejo kot nekakšno splošno resetiranje mehanizma, kar je pravzaprav odgovorno za postavitev hipoteze, da je ritmičnost glavni mehanizem, s katerim prestopimo prag orgazma.« Dognanja njegove raziskave bodo zagotovo izboljšala spolno dejavnost in spodbujala ljudi, naj se še pogosteje osredotočijo na bolj ritmično spolnost.

Ujemi ritem!

Misel, da je spolna izkušnja lahko podobna stanju transa, pravzaprav ni nova. Izkazalo se je le, da jo zdaj podpira sodobno razumevanje nevroznanosti. Teoretično lahko to spremeni način, kako ljudje gledajo in dojemajo spolno aktivnost. Seks je vir prijetnih občutkov in čustvene povezave, vendar je tudi več kot to. Dejansko je namreč spremenjeno stanje zavesti in vzpostavljanje močne energijske povezave med dvema človekoma ter tudi prenos moškega genskega zapisa ne le v žensko telo, ampak tudi njeno energijsko polje.

Raziskovalec Safron pa je bil presenečen, ko je našel vzporednice med orgazmom in epileptičnimi napadi – pa tudi glasbo in plesom. Tako pri orgazmu kot pri refleksnih napadih ritmično prizadevanje povzroči rezultat v obliki eksplozivnega procesa – ko seveda prestopimo določene pragove stimulacije. Če res dobro pomislimo, vzporednica s plesom in z glasbo ni presenetljiva. Morda bolj v naravi same izkušnje in manj skozi prizmo dejstva, da je sposobnost ohranjanja ritma lahko služila kot preizkus fizične kondicije in pripravljenosti za potencialne partnerje. To je samo po sebi razumljivo, saj so bili ritmične pesmi in plesi skorajda univerzalen del paritvenih procesov že pred stotinami milijonov let, in to ne le pri človeku – poznamo jih tudi pri starodavnih človeških prednikih, od predvretenčarjev do žuželk.

Kaj ti je všeč?

Ne smemo pozabiti na dejstvo, da je orgazem seveda povezan tudi s tem, kaj nam je v spolnosti bolj všeč in kako lahko zadovoljimo partnerja. Orgazem je eden najmočnejših sistemov nagrajevanja, kar jih poznamo, zato je tesno povezan z odločanjem o tem, kaj nam pri spolnosti ugaja na nevronski ravni. Pred Safronovo raziskavo smo vedeli, kateri deli možganov se aktivirajo med doživljanjem orgazma, poznali smo tudi spremljevalne hormonske in nevrokemijske procese, nismo pa vedeli, zakaj med spolnimi odnosi in orgazmom doživljamo take občutke.

Safronova sodelavka Victoria Klimaj poudarja, da so okoliščine, ki oblikujejo izkušnjo orgazma pri ljudeh, veliko bolj zapletene, saj je naše seksualno vedenje sad kulturnih vplivov, abstraktnih ciljev in pogosto nereproduktivne motivacije. Ko se vse to združi in se zdi pravo za nas, smo spolno vzburjeni, naši nevroni pa se ob ritmičnem ponavljanju osredotočijo na način, podoben transu, ki hipnotizira naše možgane. Zato tudi pogosto blokiramo in odmislimo zunanje dejavnike, kot so občutki, težave, hrup ali vonj, in se osredotočimo samo na doživljanje vrhunca.

Ženski vrhunec

Dolgo je veljalo, da ženske niso narejene za orgazme, saj naj ženski vrhunec ne bi bil namenjen ohranjanju vrste, tako kot pri moških. V določenih kulturah, denimo, tudi iz tega razloga ženske še vedno obrezujejo. Pri številnih sesalcih v evolucijskem procesu je samec sprožil ovulacijo in samico vodil k plodnosti. A pri človeku se je ta povezava izgubila, poleg tega se je klitoris premaknil iz notranjosti vaginalnega kanala. Zdi se, da se je s tem hkrati izgubila vez med orgazmom in razmnoževanjem.

Izkazalo se je, da hormoni, ki se sprostijo med orgazmom, igrajo pomembno vlogo tudi med ovulacijo, zato je precej verjetno, da je nekdaj orgazem pripomogel k ovulaciji ali jo celo sprožal. Zanimivo pa je tudi, da ženski orgazem ni bil niti približno tak, kot je danes. Tako vsaj namigujejo raziskave.

Z ekstazo do uspešnega razmerja

Dolgotrajna nepretrgana stimulacija istega seksualnega nevrona (pomislite samo na občutek, ki ga ženska občuti ob intenzivni vztrajni stimulaciji klitorisa) lahko v možganih sproži verižno reakcijo, zaradi katere pozabite na vse okrog sebe in se dobesedno izgubite v trenutku. A ne le to, možgani vam ob taki stimulaciji dajo vedeti, da si želite še in več, in to ne le spolnih odnosov z isto osebo, ki vas je popeljala v nebo. Oseba, ki poskrbi za to, da ste zadovoljeni, bo namreč najverjetneje zelo dobro poskrbela tudi za vaše potrebe zunaj spalnice.

To pomeni, da evolucija spodbuja monogamne spolne odnose, saj nam prinašajo tudi notranje zadovoljstvo, ki presega ekstazo orgazma. Ko pridemo v ritem (spet ta ključna beseda!), ki deluje, ga želimo obdržati. Pogosto torej z isto osebo, ki lahko vzdržuje ta ritem, s tistim, ki najde in ugotovi, kakšen ritem ustreza nam. To je pravzaprav tako, kot če bi ravno poslušali svojo najljubšo pesem, pa bi si jo z veseljem zavrteli še enkrat. In še enkrat. Pa še enkrat.