Močna osebnost primorskih favoritov

Na poti po glavni primorski avtocesti proti morju nas v bližini Kopra velik napis spomni, da je tam dežela refoška, kjer je doma to rdeče vino. Nastaja iz vinske sorte z enakim imenom, ki je najbolj zastopana sorta vinorodne dežele Primorska, še posebno koprskega okoliša oziroma slovenske Istre. Torej je refošk hkrati med najbolj značilnimi primorskimi vinskimi sortami grozdja in značilno primorsko rdeče vino.

Vendar pa ni omejeno le na Primorsko in ga je mogoče najti skoraj v vseh delih Slovenije, zato je tudi vseslovensko. Prodajno je zelo uspešno, saj je na našem trgu med najbolj prodajanimi sortnimi vini, in to kljub temu, da je posebno v lastnostih, ki so drugačne kakor pri drugih vinih in različne od prevladujočega večinskega svetovnega okusa. Verjetno so skrivnost njegovega uspeha prav njegova posebnost, avtentičnost in drugačnost. Vsekakor ni vino, ki bi se prilagajalo svetovnemu trgu, doma pa ga imajo kupci očitno zelo radi. Pri tem je treba vedeti, da iz sorte refošk ne nastaja le vino refošk, ampak iz te sorte na Krasu pridelujejo teran, ki je slovenska posebnost.

Čeprav sta refošk in teran iz enake sorte grozdja, sta povsem različni vini. Na splošno je refošk temne živo rdeče rubinaste barve z značilno kislino in aromo. Mlajši sveži refošk ustrezne kakovosti je lahko spremljava začetnih jed, poda se tudi k značilni primorski joti, medtem ko se zrel poda k mesu z žara, k pečenki, golažu in zrelim sirom, sladki refošk pa še posebno k sladicam z gozdnimi sadeži ali iz njih.

Teran ima značilno aromo zaradi mlečne kisline, ki naj bi ugodno vplivala na želodčno sluznico, pa tudi na splošno naj bi imela teran in refošk zdravilne učinke, seveda ob zmernem pitju. Nekateri Primorci in Kraševci zatrjujejo, da je k njihovemu zdravju in dolgoživosti pripomogel tudi kozarček refoška oziroma terana na dan. Teran se tradicionalno pije ob kraškem pršutu, čeprav se po pravilih spajanja vina in hrane k pršutu poda sveže belo vino.

Nekoč so ga 
pili le bogataši

Refošk je stara sorta vinske trte, ki raste tudi v drugih bližnjih vinorodnih okoliših ter sosednji Italiji, Hrvaški in Makedoniji, iz nje pa pridelujejo peneča se, mirna suha in sladka vina ter likerje. Ponekod mu pravijo tudi teranovka, refošk istarski, teran, istrijanac, terrano d'Istria, refosco del Carso, refosco d'Istria. V knjigi profesorja Morteanija iz leta 1860 izvemo, da so furmani v tistem času refošk iz naših krajev vozili celo do daljne Nemčije in da so si ga lahko privoščili samo premožni.

Za vinogradnike in vinarje v vinorodni deželi Primorska je refošk pomemben zaradi kulturne tradicije in zaslužka. Največji pridelovalec pri nas je koprska klet Vinakoper, imajo pa ga tudi številni manjši pridelovalci. Refošk je v okolici Kopra in Izole postal sinonim za rdeče vino, dobri refoški pa so intenzivno rdeče barve z izrazitim vonjem po jagodah in zrelih robidnicah in dozorelimi tanini. Na splošno je konzumno namizno vino za množično porabo, čeprav se v zadnjem času nekateri pridelovalci trudijo iz njega ustvariti več kakor le povprečno vino, torej tako, ki bi lahko s staranjem v sodih postalo harmonično zrelo rdeče vino. Kljub posamičnim prizadevanjem je na voljo v glavnem refošk mlajših letnikov.