Česen pomembno bogati kulinarične dobrote, a so ga imeli že pred tisočletji bolj za zdravilo kot za začimbo. Tudi danes mnogi prisegajo nanj. Hudo močan in samo zanj značilen vonj mu daje žveplova spojina alicin, a prav njej pripisujejo največ zdravilnih učinkov te rastline.
Ker le redke začimbe in živila vsebujejo toliko zdravilnih učinkovin kot česen, ga danes odkrivamo v boju proti sodobnim civilizacijskim boleznim, kot so visok krvni pritisk, zvišane krvne maščobe in krvni sladkor, poapnenje žil, bolezni srca, motnje v prekrvavitvi... Novejše raziskave kažejo, da pomaga pri posledicah staranja, senilnosti, ščitil naj bi celo pred nekaterimi vrstami raka. Farmakologi svetujejo vsakodnevno uživanje kar dveh svežih strokov in dodajajo, da ima pri krvnih strdkih podoben učinek kot aspirin.
Marinirana kuhana govedina v tunini omaki s peski
Foto: Janez Mužič Sestavine: večji kos boljšega govejega mesa (na primer bočnik) Meso skuhamo skupaj z jušno zelenjavo dan prej in ga nato pustimo, da se ohladi, ter damo v hladilnik. Vse druge sestavine razen peskov nasekljamo in zmešamo v gostejšo omako (lahko tudi v mešalniku) s tunom in olivnim oljem, v katerem je v konzervi. Jed se je mrzla, zato naslednji dan meso iz hladilnika narežemo na tanke rezine in razporedimo na večji krožnik. Prelijemo jih z omako in krožnik bogato obložimo s peski. Do serviranja damo v hladilnik. Recept nam je zaupala Oriella Medoš iz gostilne Na burji v Novi vasi. |
Ko danes odkrivamo vse te izjemne lastnosti česna, ne moremo mimo istrske Nove vasi, ki ji lahko rečemo tudi slovenska prestolnica česna. Manj znano je, da je česen v njeni tisočletni preteklosti odigral nadvse pomembno vlog. Med drugim so z izkupičkom od njegove prodaje leta 1896 zgradili cerkveni zvonik. Sredi julija so si tako omislili Praznik vina in česna, ki izvirno kulinarično bogati njihovo turistično ponudbo in je bil letos že šestič.
Istrski česen je tamkajšnja avtohtona sorta, ki jo boste prepoznali po rdeči kožici in velikih zdravih strokih. Gvido Mahnič, ki je eden resnejših pridelovalcev, je povedal, da so ga že poskušali gojiti tudi v drugih krajih, a drugod ne uspeva tako kot pri njih.
Za obiskovalce so česnu v čast pripravili pester kulturno-zabavni program, v katerem ni manjkalo razkrivanja vaških običajev in kulturne dediščine Istre. Seveda je bila v ospredju kulinarika, saj je kar 14 domačij obiskovalcem po istrsko gostoljubno odprlo svoja vrata in jim ponujalo domače proizvode iz česna ter jih za domačo mizo povabilo na okušanje jedi z njimi po starih izvirnih istrskih receptih. Nemalo ljubiteljev česna iz notranjosti je prvič spoznalo in okusilo peske. To so poganjki s cvetovi mladega česna, ki jih je treba med rastjo česna izpuliti, da se glavica odebeli. Povsod jih mečejo stran, Istrani pa jih pripravljajo v slanici, olju, dušene ali v solati, najraje pa na frtaljo, torej z jajcem, podobno kot divje šparglje. Kakor je zapisal raziskovalec istrske kulinarike Alberto Pucer, so zdravilni peski stara istrska jed, ki je ne boste našli nikjer drugje na svetu.
Foto: Janez Mužič Za 4 osebe: 1 žlica masla Nasekljan česen operemo v topli vodi, ga odcedimo in skupaj s panceto popražimo na mlačni maščobi. Ko zadiši, dodamo presejan koruzni zdrob, še malo pocvremo, zalijemo z vročo vodo in kuhamo pol ure. Na koncu dodamo stepeno jajce, ščepec soli, sveže nariban sir in nekaj kapljic oljčnega olja. Okrasimo s pocvrtim česnom in panceto. To je recept Emilije Pavlič, po katerem juho pripravljajo v Štariji pr' Vance v Novi vasi. |
