Objavljeno: 07.12.2017 13:00Posodobljeno: 07.12.2017 13:00

V & O

Zvezdanina modrost: Pozorna bodi na občutke sramu

Odšla sem iz razmerja gola in bosa. Niti žlica mi ni ostala.

Zvezdana!
 
Moj zakon je na robu, vrtiva se v začaranem krogu počasne partnerske blaznosti, ki izčrpava in spravlja v tesnobo, tako sem jezna, da bi ga zgrizla z zobmi in mu iztrgala srce. Odrasli otroci pa gledajo to medsebojno mučenje in propad zakonske zveze po 40 letih. Jezna sem, ker mi ni uspelo ohraniti družine, ker nimam kam, ker sem tako hudičevo odvisna od materialnih dobrin. Zgradila sva si hišo, imava zemljo z vrtom in zdaj naj, po vsem govnu, ki sem ga v tej zvezi požrla, vse skupaj pustim njemu, da bo lahko v miru živel. To ni prav, Zvezdana, to ni prav. Vem, zdaj vem, da sem bila preveč tiho. Vse sem tiščala v sebi, samo da se ne bi kregali. Moja mama je tako tiščala v sebi vso jezo na očeta alkoholika in spomnim se, da sem jo obsojala. Zdaj sem v njenih letih in čez in sem še slabša kot ona. Ker sem jaz še bolj tiho požirala vse krivice, samo zato, ker sem se tolažila, da moj ni alkoholik. Me je pa varal vse življenje, tako da sem zadnjih 10 let skoraj bruhala, če se me je dotaknil. Pa se me je redko, tako redko, da sem se, čeprav se mi je kozlalo, še vseeno ponujala v postelji, kot ta zadnja kurba.
Jezna sem, tako, da bi ga zlahka fentala. Zvezdana, enega bom ubila, ali sebe ali njega, na pomoč!
 
Iris

O, ljuba moja Iris!

Razumem te. Imaš vso pravico tega sveta biti jezna. Škoda, da se nisi 'razpištolila' že prej. Ker se je zdaj nabralo jeze za vse življenje in bo ta kup malce težje počistiti. Torej bodi jezna. Vzemi zvezek in piši vanj, zakaj in na kaj si jezna. Pojdi v gozd in iztuli jezo, naj gre ven iz drobovja, tuli, da bo odmevalo. Brcaj, grebi, vse besede sovraštva, jeze, vse naj gre ven iz tebe. Daj si duška. Skoraj 30 let si zadrževala v sebi jezo, gnev, obup, se prilagajala, lagala, se delala, da je vse v redu, prenašala krivice, hrepenela, ugajala, pozabila samo sebe. Skozi svoje krike začuti svojo moč, kajti enako močna čustva imaš tudi na svoji 'svetli' strani, ki te en dan čaka. Pozorna bodi na občutke sramu. Ničesar, kar se ti je zgodilo, te ni treba biti sram. Sram in strah (ki te tudi preveva) sta čustvi, iz katerih ne moreš nič ustvarjati. Tako zelo sta močni, da blokirata vsa druga čustva. Iz njiju ne more nič zrasti. Koreninita v egu, ki na ruševinah iz tebe naredi ubogo žrtev in potem res več ne vem, kam še lahko greš. Ker čutim, da razvijaš tudi jezo do sebe, te še predobro razumem. V tem sem bila jaz mojstrica, v mučenju same sebe. Če sem jaz, ki ti danes odgovarjam, zmogla čez vse te samouničevalne občutke, boš zmogla tudi ti. Obstaja tisoč orodij, lopat in krampov, ki te lahko podprejo in ti pomagajo, da se izkoplješ iz tega zapora, iz začaranega kroga. Najpomembnejši je prvi korak. Pot ven pa boš morala prehoditi sama. Obstajajo knjige različnih avtorjev (Bruno Šimleša, dr. Veronika Podgoršek, dr. Ljubica Uvodič Vranić, dr. Zoran Milivojević, Varja Kališnik, Byron Katie …), obstajajo odlični psihoterapevti (dr. Veronika Podgoršek, Melita Kuhar, Zoran Milivojević, Anton Majhen …), obstajajo motivatorji in misleci (Ana Bučević, Neli Rep, Adrian Kezele, Eckhart Tolle, Marjan Ogorevc, Elena Sofia Seničar, Tjaši Artnik Knibbe, Breda Puh …), pa sem šele začela naštevati, veliko jih poznam in še več je izjemnih in jih ne poznam. Tvoja jeza je kompleksna, obrnjena navznoter do sebe in navzven do moža. Je stara zamera, že kar babica vseh zamer in jez. Ne šali se z njo, vzemi jo resno. Tukaj notri nosiš tudi iskro ljubezni do sebe.

Predvidevam, da si rasla v strupenem okolju, kjer si se naučila samozatajevanja in nič nenavadnega ni, da si vzorec ponotranjila in ga živela naprej. Ljuba moja, nisi mogla spremeniti stvari, ker nisi znala. Vse, kar poznaš, si živela. Kako naj človek živi ljubezen iz filmov, ko pa sploh ne ve, kako jo je čutiti. Nisi nemočna, ker tega razmerja nisi končala prej. Takrat si bila nemočna. Če svojo jezo izmeriš zdaj, lahko čutiš svojo moč. Če si 30 let tiho prenašala vse, kar te je bolelo, ne bo nikogar vzel vrag, če si ti en teden ali en mesec daš duška in mantraš najboljšo mantro tega sveta: 'fuck off' (seveda, ko si jezna, v stiski in bolj poredko, haha). Če se boš iztulila, boš pod jezo zagledala morje žalosti. Pripravi se nanjo. Tudi to boš preplavala. Tudi z žalostjo se objemi in jo sprejmi kot sestavni del zdravljenja. Je sestavni del našega življenja. Ko bo čas, boš vedela, da je vedno pot. Počasi boš razumela, da je tudi tvoj mož ranjen človek, s podobnimi vzorci kot ti in da enostavno ne zna drugače. Toda to moraš res razumeti. Od zunaj bi bilo takšno razumevanje in sočutje le prazno govorjenje in spet še ena laž, pripeta na tvoje občutke. Tudi če boš res razumela, to še ne pomeni, da boš lahko živela z njim. Kako boš preverila resničnost svojega odpuščanja in približevanja sebi? Ko te bodo zapustile zadnje misli, ki se začnejo na 'Ti si kriv, ti bi moral …' in ko ti resnično ne bo pomembno, da imaš prav ti, ampak ti bo bolj pomemben notranji mir. Vso to pot lahko prehodiš in razumeš kot iskanje sebe. Spoznati sebe je največja modrost. Iz srca ti privoščim, da najdeš pomoč. Jaz nisem znala čisto sama. Začasno se lahko kam preseliš, zakon in vajina 40-letna skupnost se bo morala deliti. Verjemi, da jo boš lahkotno preskočila, če se boš opolnomočila zanjo z osebno rastjo in se boš znala postaviti zase. Mnogi pravijo, da jim hiša, vrt in vse materialno v nekem trenutku ne pomeni nič več. Tudi jaz imam takšno izkušnjo in sem neskončno hvaležna zanjo. Odšla sem iz razmerja gola in bosa. Niti žlica mi ni ostala. Vso svojo moč sem usmerila v življenje in zaupala. In življenje se je vrnilo k meni z darili, o katerih nisem niti sanjala. Nikoli, nikoli ni prepozno za tako pomembno izkušnjo svojega življenja.

Vse dobro!

»Preberite več v Suzy, novi tabloidni reviji Slovenskih novic, ki izide vsak petek. Najdete jo v bližnji trafiki, še bolje pa bo, če se nanjo naročite in jo boste dobili v svoj nabiralnik. Pišite nam na narocnine@delo.si oziroma pokličite brezplačno številko 080 11 99.«