Kranjska koča Planinskega društva Kranj na Ledinah nad Jezerskim je 31. julija praznovala 40 let. To je bila prva samostojna slovenska planinska postojanka v okviru Planinske zveze Slovenije na tem območju. Stoji na višini 1700 metrov, tik pod ostanki nekdanjega ledenika pod Skuto. Na tem mestu je nekdaj stala ovčarska koliba, saj so na Ledinah pasli ovce z Jezerskega.
Razgled in poletna smuka
Koča se po arhitekturi razlikuje od drugih planinskih postojank, na strehi je ploščad za pristajanje helikopterjev. Leta 1992 so jo temeljito obnovili in jo 2002. priključili na čistilno napravo. Ima dve umivalnici in prhi, centralno ogrevanje, tekočo vodo, elektriko, radijsko zvezo in tovorno žičnico. Prva oskrbniška legenda Kranjske koče je bil planinski poet in markacist Ivan Eržen, ki je z Viktorjem Obedom, Baldom Bizjakom, Karlom Bajtom in Rudijem Lancem ponovno usposobili in obnovili planinske poti do Ledin. Franci Ekar se s hvaležnostjo spominja dobre volje in izjemne energije pri gradnji.
Danes sta oskrbnika koče na Ledinah Zdenka in Anton Grašič, ki se prilagajata novim razmeram. Obiskovalcev gora je v lepem vremenu precej, v tej vročini se pridejo ohladit na precej nižjo temperaturo, kot je v dolini, na le okoli 20 stopinj. Planincem ponudita enolončnico, ričet, pasulj, joto, kislo mleko, žgance in obaro.
Kočo, ki ponuja čudovit razgled, radi obiskujejo turni smučarji, ki na ledeniku pod Skuto smučajo tudi poleti, v sedemdesetih letih pa so se tu poleti pripravljali najboljši slovenski alpski smučarji. V zadnjem času Ledine postajajo tudi prizorišče klasične glasbe.
Na strehi koče ali na terasi koncertirajo uveljavljeni slovenski in tuji glasbeniki, običajno štirikrat v sezoni. Ob lovski poti je spominska plošča umrlim v prvi helikopterski nesreči pri reševanju v slovenskih gorah leta 1975.
