Ljudje, s katerimi se srečujem skorajda vsakodnevno, torej smo tako rekoč »dobri znanci«, gredo mrtvo hladno mimo mene, ne da bi kar koli porekli. Dopuščam seveda možnost, da je človek zamišljen in nikogar ne vidi in ne sliši, ampak zamišljen vsak dan, vse dni v tednu in v mesecu? Človek, ki bi moral zaradi narave dela biti odprt in radosten, no ja, ima težavo z navadnim dober dan. Zdaj je tudi priložnost, da napišem o nečem redkem, že skorajda pozabljenem. Na poti na Grad redno srečujem starejšega gospoda. Torej, sva naključna grajska znanca. Kako imenitno se mi zdi, ko me vsakokrat pozdravi in dvigne klobuk. Res očarljivo. Kot da bi bila na najboljši promenadi na svetu, gospod z manirami stare dunajske šole. Hm, kako malo je v življenju treba za dober dan.
Opazila sem, da je vse več Slovenk kakor tudi Slovencev padlo pod vpliv lepotne kirurgije, jaz temu rečem kar skalpela, in ne glede na to, ali je za lepotni popravek potreben nož ali injekcija, to je poseg v dušo in telo, v naravo človeka. Gledala sem oddajo o najrazličnejših lepotnih novitetah ali kakor koli se že tem rečem reče, in kajpada so jih komentirale znane Slovenke, ki so si že ali pa (še) ne kaj dale popraviti. Mislila sem si, uboge, uboge ženske. Kaj za vraga se jim dogaja, da so se iz lepotic spremenile v popolne nesreče. Kolegica, ki je zadnjič v eminentni ljubljanski gostilni obedovala, je v neposredni bližini opazovala znan televizijski obraz. Šokirana je bila, kako spremenjen je bil in kako nekontrolirano se je izcejala slina iz botoksiranih ustnic, nesrečno ženšče pa tega še opazilo ni. Kako pa naj bi? Še Rosvita Pesek je prek javnih omrežij sporočila, da jo po vrnitvi z dopusta šikanirajo zaradi gub. Ojej. Ali ljudje res nimajo nobenega pomembnega osebnega problema, da zlagajo takšne lahkotnosti?
Opazila sem, da se zdravstveni ceh ni še nič kaj prida odzval na primer Bavčar in Zorc. Kot vemo, bi se moral Igor Bavčar zglasiti na Dobu, a ga tjakaj ni bilo, kajti zbolel je hudo. Po pričanju njegove zdravnice Metke Zorc ima zelo hude težave s srcem, kar sta skupaj ugotovila dan pred odhodom v zapor. A, pazite, ona ni vedela, da mora v zapor. Sploh ne. Pregledala ga je v svoji ordinaciji v Ljubljani, nakar ga je urgentno odpeljala v zasebni sanatorij Medicor v Izolo. Ocenila je, da vožnja na Primorsko zanj ni tveganje. Klinični center je sicer vendarle bliže, tam nekje slabih pet minut, sploh za urgentne primere, je ob tem povedal prof. dr. Jože Balažic, dr. med. No, kardiologinja Zorčeva je bila na moč začudena, ko je od novinarke prvič slišala, da bi se moral Bavčar taisti dan zglasiti na Dobu za sedem let. Potem sta ga drugi dan v Medicorju obiskala kriminalista, ampak onadva seveda ne moreta prevzeti tveganja za zdravstveno stanje gospoda. Zatorej sta se vrnila v Ljubljano brez njega. Se je pa javila podpredsednica ljubljanskega okrožnega sodišča Sonja Ilovar Gradišar z ugotovitvijo, da so možnosti izigravanja zakonske ureditve neomejene, v smislu odložitve izvršitve kazni. No, zanimivo. Je pa trenutni Bavčarjev razlog označila: »To je povsem abstrakten pojem.«
Tukaj je še en sotrpin, s skorajda identičnimi težavami. Walterja Wolfa so 20. januarja aretirali v Kanadi na podlagi mednarodne tiralice, kajti izogibal se je sodnemu postopku v zadevi Patria v Sloveniji. Človek je že odkorakal iz pripora in položil varščino 1,2 milijona kanadskih dolarjev. Ljubljansko okrajno sodišče je izpustitvi sicer nasprotovalo, ampak Wolf je dejansko položil samo tretjino gotovine, za preostalo vsoto pa očitno ima poroštvo. V Sloveniji bo primer zastaral letošnjega 10. avgusta, torej je zadeva praktično že passe. Sicer pa ima gospod Wolf tudi hude zdravstvene težave, predvsem na poti v Slovenijo. Tako da, pozabimo ga.
Vidite, trije primeri, ki sem jih opazila minuli teden, so povsem nepovezani, da ne bo pomote. Bržčas celo izključujoči se. Zgodbe zase. Ampak na primeru prvega, drugega in tretjega sem hotela sporočiti, nam in vsem vam, da vam želim en velik dober dan.
