Po najnovejših dognanjih je bil Rifnik, stožčasti hrib pet kilometrov od Šentjurja, poseljen že 5000 let pr. n. št. Prazgodovinsko naselbino umeščajo med najstarejše daleč naokoli, arheološke najdbe pa govorijo o dolgem obdobju neprekinjene poselitve, vse od kamene dobe do pozne antike, torej do 6. stoletja našega štetja.
Stara naselbina je zasedala vrh kopastega hriba in prostor pod njim, hiše pa so stale na kamnitih temeljih, na katere so postavili lesene konstrukcije. V arheološkem parku na hribu so delno rekonstruirali poznoantično naselbino, kjer naj bi nekoč stalo okoli 300 hiš.
Naselje je bilo zavarovano z obzidjem s stražarnicami, imeli so vodni zbiralnik, odkrili so tudi dve starokrščanski cerkvi iz 4. do 6. stoletja, v eni pa sarkofag z dvema okostjema. Na pobočju pod naselbino je bilo grobišče, v okolici Rifnika pa so odkrili 37 gomil. So iz starejše železne dobe, v njih so pokopavali veljake iz višjih slojev. Nekatere so ogromne, njihov premer je kar 45 metrov, visoke pa so do 5 metrov. Do zdaj so bila raziskane le tri. Pod vrhom Rifnika so razvaline srednjeveškega gradu iz 12. stoletja. Leta 1635 naj bi ga napadli in opustošili uporni kmetje, kar pa ni zgodovinsko dokumentirano, vsekakor pa so ga opustili že konec 17. stoletja.
