Vinar Dušan Benčina iz Loža pri Vipavi z ženo Dano in otroki obdeluje dobrih 10 hektarjev vinogradov in pridela okoli 50.000 litrov vina na leto. »Ob običajni letini, seveda, kar pa letos ne bo. Nekaj nam je pobrala že spomladanska pozeba, nato je pritisnilo sušno poletje. Trta marsikaj prenese, a ima meje,« zatrjuje Benčina, ki trto neguje že od mladih nog.
»Nekaj odstotkov nam je odnesla pozeba, na udaru so bile zlasti trte v dolinah na ravnici, kjer so na isti trti tri mladice pomrznile in tri ostale. Vinogradi na tradicionalnih legah so jo precej bolje odnesli.«
Vprašali smo ga, kaj misli o sajenju trte na ravnicah dolin, kjer je nekoč raslo žito.
»Kaj naj vam rečem, zavedam se, da včasih ni bilo tako, toda danes vsi slovenski vinarji s svojimi golimi rokami lovimo to ekonomiko. Cena vina je preprosto prenizka, zato vsakdo išče neko nišo, da bi znižal stroške. Gojiti trto v malce bolj oddaljenem vinogradu na strmini je pač dražje kot v dolini na ravnem,« pravi vinar, ki je z lanskim letnikom nadvse zadovoljen. Na radgonski sejem je dal 15 vzorcev in prav za vse je prejel medalje. Med njimi zlate za zelen in cabernet letnik 2016, za merlot 2015 in cabernet 2011. Poleg omenjenih pri Benčinovi pridelujejo še barbero, rumeni muškat, chardonay, modri pinot, glavna sorta pa je sauvignon.
Sladkorji krasni, a ne bo količin
Potem je poleti udarila suša. »Kar je bilo dežja, je voda na hitro odtekla, zemlja tako rekoč ni dobila nič. Zlasti avgusta pa je pritisnila huda vročina in zažgala trto. Problem so zlasti terase, najbolj je prizadelo refošk, grozdje je stopilo, kot bi ga dal na vročo ploščo. Poleg refoška sta močno prizadeta barbera in muškat.«
Sogovornik ocenjuje, da bodo letos natrgali za 30–40 odstotkov manj grozdja kot v običajnih letih. »Pobiramo in pobiramo pa malo sprešamo. A da ne bomo samo jamrali, moram poudariti, da pa po drugi strani vendarle kaže na zelo dober letnik. Kar smo v teh dneh pobrali, gre za krasne sladkorje. Letnik bo morda celo boljši od lanskega, ne bo pa količin.« Kljub temu vipavski vinarji cen ne bodo mogli dvigniti, kupna moč Slovencev žal ne prenese višjih.
Časovni rekord
Trgatev so 23. avgusta začeli tudi v Prlekiji: »Grozdje je bilo zrelo in nismo mogli več čakati,« nam je povedal prleški vinar, ki po lokalni tradiciji obdeluje 1000 trt za domače potrebe. »Kar 14 dni prej kot lani, kar je svojevrsten časovni rekord.«
Prleki v Ljutomersko-Ormoških goricah so običajno trgali konec septembra, katero sorto tudi oktobra. V bundah, da je v roke zeblo. Prleki bodo kljub pozebi in suši kar dobro pridelali, z izjemo šipona trgajo vse bele sorte, ki so tehnološko zrele.
Niti kraškim vinarjem ne gre vse po načrtih. Vinar in čebelar Rudi Bandelj iz Komna: »Teran kljub soncu in vročini, poleg tega je sorta pozna, ni tehnološko zrel, računam, da bomo trgali po 20. septembru. Belo bomo začeli čez kakšen teden.« Bandelj potrjuje, da sta pozeba in vročinski ožig na krasu odnesla 25 odstotkov letine.
Le še 280 hektarjev goric
V Lendavskih goricah je bilo nekoč zasajenih skoraj 800 hektarjev trte, danes le še 280. »Nismo povezani, nimamo niti enotne strategije niti nekdanjih količin. Tu dobite izvrstno vino že za 1,2 evra, kar je premalo za resno pridelavo. Maribor, Ljutomer, Ormož so se nekako prebili naprej, mi pa smo tudi geografsko malce zakotni,« pove vinogradnik Branko Lovrak, član Društva vinogradnikov in sadjarjev Lendava. In dodaja: »Včasih smo v Lendavskih goricah pridelali 2,5 milijona litrov vina, danes morda milijon.«
Kljub vsemu pričakujejo dobro letino. »Spomladanska pozeba je le tu in tam pobrala nekaj davka, sicer pa so sladkorji visoki. Pred dnevi smo začeli trgati rane sorte, zlasti sivi in beli pinot, preostale bomo čez 10–14 dni,« pove.
