Da vzgojiš konja, potrebuješ od pet do šest let

Iz Ljubljane se mimo s soncem obsijanih travnikov odpravite proti Litiji, nato pa ob kažipotu zavijete proti Ribčam. Skozi naselje sledite oznakam za planinski dom Ušte – Žerenk, in ko ga boste zagledali na svoji desni, ne bo več nobene dileme.

Streljaj proč se bo pred vami razprostrla jahalna maneža, v njej pa, vsaj tako je bilo ob našem obisku, ponosne črne frizijke z v rdeče brezrokavnike, ki so zaščitni znak ranča, oblečenimi jahači in jahačicami. Konji in ljudje, oboji dajejo vtis popolne urejenosti, njihovo gibanje pa je mirno in skladno, četudi je tu in tam v kakem gibu začutiti živi temperament pasemskih živali, ki jih vse po vrsti in vse prav od začetka vzgaja hišni gospodar Sandi Močnik. »Pri nas se vse vrti okoli konjev,« pravi in temu takoj pritrdi hišna gospodarica, partnerica Štefka. Prav ljubezen do konj ju je pred leti združila in povezala.

Tabori za otroke

Mimo maneže in znaka Ranč Pr' Osolet se povzpnemo še više, prav na vrh hriba. Tu so posejane konjušnica s senikom, družinska hiša, garaža, v kateri so spravljene kočije, prostori za jahače. Na dvorišču čakajo na gospodarja in gospodarico še dve brhki kobili ter poni, na katerem rad jezdi Štefkin štiriletni vnuček Nik, na voljo pa je tudi malim obiskovalcem, ki se oglasijo na ranču. Z vrha hriba se odpira pogled na kot sladkor na krofih, ki jih odlično peče hišna gospodarica, s snegom posute Kamniške Alpe, na drugi strani pa na očarljivo gričevnato dolenjsko pokrajino.

Na teh idiličnih razgledih si odpočijejo oči starši, ki svoje otroke pripeljejo na zdaj že tradicionalne počitniške tabore. Še posebno radi jih znova in znova pripeljejo tisti, ki se zavedajo slabosti nenehnega življenja ob računalniških zaslonih in pametnih telefonih: med bivanjem na taboru je njihova uporaba prepovedana.

Zato pa lahko otroci odkrivajo okoliško naravo, spijo na seniku, se učijo ježe in spoznavajo, kako se ravna s konji, ter se igrajo skupinske igre in sploh uživajo v dejavnostih, ki so še pred poplavo elektronskih napravic barvale otroštvo njihovih staršev.

Čudovite frizijke

Ena od črnih lepotic na dvorišču – vsi konji na ranču so kobile – je prava gledališka zvezda. Nastopila je v eni od predstav gledališča Studenec in se tako dobro odrezala, da si je prislužila bučen aplavz, gospodar pa vrsto pohval poznavalcev, ki dobro vedo, kako težko je nemirno žival pripraviti do tega, da sama, le na tanki vrvici, pride na oder in naredi točno tisto, kar predvideva scenarij.

A ubogljivost dvajseterice kobil v hlevih na Ranču Pr' Osolet ni naključje, saj Sandi Močnik vsako žival vzgoji sam. »Da vzgojiš konja, potrebuješ od pet do šest let. Pri petih letih ga začnem jahati jaz, nato pa ga dam učencem. To je edini način, če hočeš poskrbeti za varnost,« pravi.

Na ranču imajo trenutno dve breji kobili in žrebička bosta, kot je v navadi, ostala doma. Dobro počutje konjev je na ranču svetinja in tudi kobilici nosečnici sta deležni posebne skrbi. Konji so na ranču zakon, z njimi se vedno in povsod dela lepo. Na njih se jezdi, ne pa tudi tekmuje, vzreja se jih za ježo, nikakor pa ne za zakol.

Z zapravljivčkom pred matičarja

Sredi dvorišča stoji še en lepotec. Ličen rdeč zapravljivček z usnjenimi sedeži je namenjen različnim slovesnim prevozom, še največkrat pa ga za svoj veseli dan najamejo ženini in neveste. Obredel je že velik del Slovenije, pogosto pa ga najamejo tudi pari iz Litije in okolice. V zvezi s tem se je v Litiji razvila celo posebna tradicija.

»Ko smo vozili s poroke enega od parov, nam je nevestin oče rekel, naj ustavimo na krožišču, da bo zaigrala harmonika. In res smo se ustavili, glasba je zaigrala in za nekaj minut je ves promet zastal. Od takrat naprej me je že več parov prosilo, naj naredimo enako,« se smeje Sandi Močnik. Pozimi se, dokler je sneg, namesto kočije vpreže sanke.

»Nanje damo kraguljčke, vse skupaj je videti čisto pravljično,« pravi. Prav v teh saneh z vpreženimi črnimi Močnikovimi konjskimi lepoticami sta okoliške otroke letos obiskala Božiček in dedek Mraz.

Ljubezen do konj je glavna

Čeprav je ponudba dejavnosti na Ranču Pr' Osolet pestra – od učenja ježe, prevozov s kočijo ali sanmi, terenskega jahanja, poletnih taborov do spanja na seniku –, pa hišna gospodarja oba hodita tudi v službo. Kako jima vse uspe, še sama ne vesta, a pravita, da ima vse to najbrž kaj opraviti s tem, da to, kar počneta, počneta iskreno rada.

»Pri nas imamo konje radi in vse se vrti okrog njih. Pomembno se nama zdi, da se konji dobro počutijo, da imava midva priložnost, da se ukvarjava z njimi. Če ob tem še kaj zasluživa in pokrijeva stroške, pa tudi nimava nič proti,« sklene Sandi Močnik.

Če bi se radi od bliže seznanili s ponudbo Ranča Pr' Osolet, se oglasite v Dešenu pri Moravčah na dnevu odprtih vrat, ki bo v nedeljo, 12. marca, od 10. do 16. ure. Na dogodku vas bodo na konjih popeljali po bližnji okolici, vam razkazali očarljivo kmetijo, otroci pa bodo lahko zajahali ponija. Na dogodku bo mogoče tudi kupiti izdelke sirarstva Pirnat.