Glavne poteze dobrega 4,4 metra dolge klasične štirivratne limuzine, ki so jo na prelomu tisočletja najprej zasnovali za kitajski trg, leta 2013 pa lansirali njeno drugo generacijo, so nespremenjene. Nekoliko širši je le sprednji del, kar C-elysse naredi nekoliko bolj samozavestno, in seveda so dodali dnevne LED-luči. Še manj novega je na zadku, kjer so nekoliko drugačne le luči s tako imenovanim 3D-učinkom.
Neposreden volan
V Španiji izdelana C-elysse je že vse od začetka namenjena manj razvitim avtomobilskim trgom in s tem slabšim cestam. In res se na tako ali drugače uničenem asfaltu ali makadamu pokažejo prednosti takšne zasnove. Voznik kmalu občuti, da ima C-elysse na več delih ojačano karoserijo, ki je nekoliko višje od tal kot pri večini podobnih limuzin. Slabšim podlagam so prilagojeni vzmetenje in dimenzije pnevmatik (185/65 R 15), ki so na prvi pogled nekoliko za časom, v resnici pa pomembno prispevajo k udobni vožnji po slabi cesti. Morda ureditev armaturne plošče ni najsodobnejša – testni primerek je imel srednji paket opreme – s klasičnimi instrumenti in brez večjega osrednjega zaslona. Je pa zato volanski obroč, oblečen v usnje, kakovosten in dober za oprijem, čeprav je nastavljiv le po višini. Poleg tega je volanski mehanizem presenetljivo neposreden, za starejše voznike, ki so nedvomno ciljna publika za tovrstna vozila, morda celo preveč. Preseneti prostornost potniške kabine, še posebno je več kot dovolj prostora za kolena tudi na zadnjih sedežih, tako da ni nenavadno, da je C-elysse priljubljena med taksisti.
Majhna prtljažna odprtina
Zgodba o prostornosti se nadaljuje v klasičnem limuzinskem prtljažnem prostoru, ki ga lahko povečamo z dvotretjinskim podiranjem naslonjal zadnjih sedežev. Tako ostane kot edina zamera majhnost odprtine in visok nakladalni rob, kar je tradicionalna šibkost limuzinskih zadkov. Zato se nisem mogel ogniti ob- čutku, da bi bila C-elysse še veliko bolj uporabna in prodajno zanimiva kot karavan. A tega pač ne izdelujejo. Med boljšimi sestavinami vozila je tudi 1,6-litrski štirivaljni turbodizel (blueHDI) s 73 kW (99 KM). Pri nižjih vrtljajih je morda nekoliko glasen, a dovolj odziven in zgledno sledi siceršnjim zmogljivostim tega citroëna; s pomočjo 5-stopenjskega ročnega menjalnika doseže najvišjo hitrost nekaj več kot 180 km/h, kar je za tovrstno vozilo več kot dovolj. Ob vsem je najbolj razveseljivo, da ne razočara s porabo goriva, saj je med testnimi vožnjami v poprečju popil zgolj 4,7 l na 100 kilometrov. Omenil sem že, da testna C-elysse ni bila preobložena z najsodobnejšimi pripomočki – v mislih imam predvsem internetno povezljivost in podobne nujnosti, brez katerih nam dandanašnji živeti ni. Ima pa testni primerek sistem za prostoročno telefoniranje, tempomat in zadnje parkirne senzorje. Na drugi strani pa le ročno nastavljivo klimatsko napravo … A očitno je to davek razmeroma nizke cene, ki je pri tovrstnih avtomobilih najpomembnejša.
Citroën C-elysse 1.6 blueHDI 100 shine
|