Za nas je straniščni (toaletni) papir nekaj povsem običajnega in samoumevnega, zato je težko verjeti, da večini prebivalcev Zemlje ni na voljo. Tu je še nekaj dejstev o nečem, brez česar bi bili pogosto v zadregi.
Skok v zgodovino
Pred pojavom straniščnega papirja so ljudje z različnimi pripomočki vzdrževali higieno. Večinoma so uporabljali listje, travo, koruzno ličje, olupke sadja, tudi kamenje, školjke, sneg in vodo. Bogati Rimljani so se po veliki potrebi očistili s spužvo, ki so jo pritrjeno na palici ob stranišču hranili v slani vodi. Na koncu so intimne predele osvežili z rožno vodico. Grkom so bili ljubši glina in olupki sadja. Bogati Evropejci so prakticirali namakanje rok v luksuzne fontane, polne tople vode. Za Eskime sta bila najpriročnejša sneg in mah, za Vikinge volna, za staroselce v Ameriki pa koruzno ličje.
Več kot 70 odstotkov ljudi (okoli pet milijard) po vsem svetu še danes ne uporablja straniščnega papirja. Mnogi od njih bi ga radi uporabljali, a si ga ne morejo privoščiti.
Še nekaj dejstev
- Prvi papir v zvitku je bil leta 1891 patentiran v ZDA. Patentiral ga je Seth Wheeler.
- Povprečen človek v razvitem svetu za eno potrebo porabi osem do devet lističev. Če si s straniščnim papirjem briše nos ali odstranjuje ličila, se število dnevno porabljenih lističev povzpne na 57.
- Povprečen uporabnik na leto porabi 100 zvitkov, kar znaša 20.000 lističev.
- Da bi zagotovili dovolj papirja za enega samega prebivalca Zemlje, mora letno pasti 384 dreves.
- Dnevno na svetu nastane več kot 83 milijonov zvitkov, tehnologija pa je tako napredovala, da nekatera podjetja s posebnimi stroj porabljen papir za fotokopiranje spremenijo v straniščni papir za zaposlene.
