Pomlad nedvomno obeta veliko porok. Ta lepi dogodek je poln obredov, predpisanega vedenja ter tudi vraž. Poglejte, kaj se skriva v ozadju treh najbolj razširjenih, poznanih in najpogosteje upoštevanih ljudskih verovanj.
Zakaj ženin ne sme videti neveste pred obredom?
Nekoč so bili zakoni dogovorjeni vnaprej. Ženin in nevesta se pred obredom nista videla in poroka je bolj kot kar koli drugega predstavljala poslovni dogovor med dvema družinama. Očetje nevest niso ženinom dopuščali, da bi njihovo hčer videli pred poroko, saj so se bali, da bi odstopili od dogovora. Mladoporočenca sta se zato prvič uzrla šele tik pred obredom, ko poti nazaj ni bilo več.
Zakaj nevesta odvrže šopek in ženin podvezico?
V srednjem veku so svatje mladoporočencema sledili v njune prostore in poskušali z neveste strgati košček oblačila, saj naj bi ta prinašal srečo. Poročne obleke so bile na koncu povsem uničene. Neveste so zato iskale nekaj, kar bi sicer tradicijo ohranilo, a vendar ta ne bi povzročila pretirane škode. Zato so odvrgle šopek, zamotile goste in medtem zbežale v svojo sobo. Svate, ki se za šopek niso menili in so tekli naprej (večinoma so bili to moški), pa je na vratih sobe pričakal ženin s podvezico ter jo odvrgel med razgreto množico.
Zakaj mora ženin nevesto nesti čez prag?
V prastarih kulturah je bilo prisotno verovanje, da na pragu skupnega doma na nežne in ranljive neveste prežijo zle sile. Menili so, da te v novo pečeno ženo pridejo skozi njena stopala in nato v dom. Prav zato je bila že tedaj ženinova dolžnost, da je nevesto ponesel čez prag in zlem silam s tem preprečil, da bi vstopile v skupno bivališče mladoporočencev.
V srednjem veku so temu verovanju dodali še prepričanje, da bo nevesta, če se bo na pragu spotaknila, v zakon prinesla nesrečo. Ženin naj bi jo zato čez prag nesel in tako povsem izničil možnost, da bi padla ter že na začetku zakon obsodila na neuspeh.
