Vrenje mošta spet skoraj usodno

MURSKA SOBOTA – Te dni, ko so trgatve na vrhuncu, v vinskih kleteh pa množično vre mošt, so mnogi pridelovalci vina izpostavljeni hudi nevarnosti, zahrbtnemu plinu ogljikovemu dioksidu (CO2), ki se sprošča ob spreminjanju sladkorja v alkohol in je brez vonja in brez barve. Če je vinska klet premalo prezračena, je vdihavanje plina lahko usodno in v petek je le malo manjkalo, da bi morali poročati o novi smrtni žrtvi.


Z Uprave RS za zaščito in reševanje so namreč sporočili, da je okoli 13. ure v Murskih Črncih v kleti zaradi sproščanja plinov pri alkoholnem vrenju oseba izgubila zavest. Da je preživela, se lahko zahvali le hitremu prihodu gasilcev Prostovoljnega gasilskega društva Murska Sobota, ki so takoj prišli do vinske kleti in nezavestno rešili s pomočjo dihalnih aparatov, ter pomagali reševalcem, ki so jo odpeljali na zdravljenje.

Podobno srečo sta imela prejšnji teden zakonca Jana in Metod Mrvar, ki so ju v okolici Žužemberka v zadnjem hipu nezavestna rešili iz vinske kleti. Kako močan je ogljikov dioksid, kaže podatek, da se je najprej onesvestil Metod, ko pa ga je negibnega hotela izvleči na zrak žena, je tudi sama takoj, ko je stopila v klet, izgubila zavest.


Da se podobne in še huje, smrtne nesreče pri nastajanju vina ne bi dogajale, zagotovo ni odveč opozoriti, da se v klet, kjer je spravljen mošt, nikakor ne odpravljajte brez prižgane sveče. Če namreč ta ugasne, to pomeni, da je premalo kisika, zato se je treba takoj umakniti. Prostore, kjer vre mošt, je treba vedno temeljito zračiti.

Odveč pa ne bi bil niti izum 72-letnega inovatorja Janeza Kuzme iz Šalamencev v Prekmurju, to je naprava za reševanje pred nevarnostjo vretja v kletnih prostorih. Naprava, ki zdaj čaka na serijsko proizvodnjo, bo v kleteh zagotovo rešila mnogo življenj. Kot nam je povedal Kuzma, ki mu je pomurska gospodarska zbornica lani zanjo podelila bronasto priznanje za inovacijo, gre za preprost sistem, s katerim se ob vrenju mošta po plastičnih ceveh odvaja nastali plin iz več sodov hkrati v skupni vrelnik, pravzaprav je to večja plastenka, do polovice napolnjena z vodo, iz nje pa je potem po eni cevi plin speljan na prosto. O. B.