HAAG – Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je danes bivšega političnega voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžića obsodilo na 40 let zapora za genocid v Srebrenici in vojne zločine med vojno v BiH. Spoznan je bil za krivega v 10 točkah obtožnice od 11.
Predsedujoči sodnemu senatu O-Go Kwon, ki je skoraj dve uri prebiral sodbo, je ob tem pojasnil, da se mu bo od kazni odštel čas, ki ga je že preživel v priporu, kar je okoli sedem let. Karadžić se lahko na obsodbo pritoži, do pravnomočnosti obsodbe pa bo ostal v priporu v Scheveningnu.
Sodišče ga je kot takratnega predsednika Republike Srbske in vrhovnega poveljnika vojske spoznalo za krivega za genocid nad Bošnjaki v Srebrenici julija 1995, ko so sile bosanskih Srbov po padcu te bošnjaške enklave v njihove roke ubile več kot 8000 Bošnjakov.
»Karadžić je vedel za ubijanje Bošnjakov, se je z njim strinjal in ga ni preprečil v okviru načrta, katerega cilj je bilo njihovo uničenje,« je dejal sodnik.
Sodišče ga je spoznalo tudi za krivega za več kot triletno obleganje Sarajeva, med katerim je bilo ubitih več kot 10.000 ljudi, med njimi 1500 otrok. Karadžić je podpiral in odobril topniško obstreljevanje Sarajeva in ostrostrelske napade na civiliste, ki so jih izvedle sile bosanskih Srbov. »Obtoženec je koristil ostrostrelske napade in teror kot pritisk na bošnjaško vodstvo in mednarodno skupnost zaradi uresničevanja svojih političnih ciljev,« je dodal Kwon.
Na haaškem sodišču zaradi genocida v Srebrenici 15 obsojenih Zaradi genocida in drugih vojnih zločinov v Srebrenici je bilo na haaškem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije obtoženih 20 ljudi. 15 so jih obsodili, nazadnje danes nekdanjega vodjo bosanskih Srbov Radovana Karadžića. Enega so oprostili, eden pa je umrl še pred izrekom kazni. Trije postopki še potekajo. |
V sedmih občinah ni spoznan za krivega
Kriv ni samo za genocid v sedmih občinah na zahodu BiH – Ključ, Sanski Most, Prijedor, Vlasenica, Foča, Zvornik in Bratunac. Kot je dejal Kwon, »sodišče nima dokazov, da bi lahko zunaj vsakega dvoma presodilo, da je bil v teh občinah storjen genocid«. O tej obtožbi je sicer sodišče prvič razsojalo.
Prvič je razsojalo tudi o zajetju 377 modrih čelad, ki so jih sile bosanskih Srbov kot talce zadrževale maja in junija 1995. Karadžića so spoznali za krivega, ker je spodbujal in odobraval njihovo ugrabitev. »Obtoženec nosi individualno poveljniško odgovornost za kaznivo dejanje zajetja talca kot kršitev zakona in pravil vojne,« je dejal sodnik Kwon.
V BiH s sodbo Karadžiću nezadovoljni Z današnjo sodbo haaškega sodišča, ki je bivšega političnega voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžića obsodilo na 40 let zapora za genocid v Srebrenici in vojne zločine med vojno v BiH, niso zadovoljni ne v Federaciji BiH ne v Republiki srbski. Predsedujoči predsedstvu BiH Bakir Izetbegović je sicer sodbo označil za zgodovinsko. Predsednica združenja Matere Srebrenice Munira Subašić pričakuje, da bo haaško tožilstvo za pritožbo, ki jo je že napovedalo, pripravilo boljše dokaze in doseglo strožjo obsodbo ter predvsem dokazalo, da je bil storjen genocid ne le v Srebrenici, ampak tudi v drugih sedmih občinah iz obtožnice. Karadžić je bil namreč danes spoznan za krivega v 10 točkah obtožnice od 11, ne pa za genocid v občinah Bratunac, Foča, Ključ, Prijedor, Sanski Most, Vlasenica in Zvornik. Tudi eden od pobudnikov za ustanovitev regionalne komisije za ugotavljanje dejstev o vojnih zločinih na območju bivše Jugoslavije Amir Kulagić je izrazil razočaranje z današnjo sodbo. »Zdi se mi, da so z današnjo sodbo poslali sporočilo tistim, ki so izvajali genocid, da se to izplača. Bojimo se, da bodo lahko nekateri mali in veliki Karadžići začeli širiti strah in sovraštvo, kar bi lahko pripeljalo do novih tragedij,« je opozoril. |
To je zgodovinska sodba, saj gre za najvišjega politika, ki mu je sodišče izreklo sodbo, potem ko je bivši srbski predsednik Slobodan Milošević umrl še pred koncem sojenja leta 2006.
