Žena ustreljenega Rudija Pirca se je zlomila, odpeljali so jo reševalci

NOVO MESTO – Grozljiv in pretresljiv je bil prizor na hodniku novomeškega okrožnega sodišča, ko so pazniki proti razpravni dvorani iz pripora pripeljali vklenjenega 18-letnega Sandrijela Brezarja, obtoženega uboja 39-letnega Rudija Pirca - Buca in poskusa uboja Rudijevega 21-letnega sina Primoža. »Morilec! Morilec! Uničil si mi družino,« se je v sicer mučno tišino med jokom zarezal glas Jelice Pirc. Začela se je tresti, padla je skupaj in takoj so na pomoč poklicali reševalce urgentnega centra novomeške bolnišnice. Ti so bili v hipu na sodišču, oskrbeli so Jelico in jo odpeljali z reševalnim vozilom.

»Ko sem ga zagledala, se mi je v hipu pred očmi prikazala slika tiste noči, ko je ustrelil mojega moža. Zaletela sem se v njega, potem pa so mi v hipu odpovedale roke in noge, padla sem skupaj. Res se ga bojim,« je četrtkovo jutro v petek podoživljala Jelica, ki je tisti dan preživela v bolnišnici, popoldne pa je odšla domov, seveda s podporo pomirjeval. »Bojim se Sandrijela in njegove družine, ki nam grozi. Že tako sem se bala priti na sodišče, čeprav so mi vsi govorili, naj bom močna, potem pa, ko sem ga zagledala, mi je vse odpovedalo. Na sodišču bom pričala le, če obtoženega ne bo zraven,« je vidno prizadeta za Slovenske novice povedala Jelica, ki je 29. julija lani postala vdova.

V strelskem napadu v romskem naselju Šmihel je ostala brez dobrega in skrbnega moža Rudija, znanega in priljubljenega daleč naokoli, ni pa veliko manjkalo, da bi ostala še brez sina. Tudi njen Primož je bil namreč dvakrat ustreljen, krvava drama pa se je dogajala pred očmi Jelice ter njunih dveh hčera, osnovnošolke Ivane in 16-letne Rebeke. Videli sta, kako je bil ubit njun oče, umrl je v Jeličinem naročju. Tudi dekleti sta še vedno zelo pretreseni, v šoku in prestrašeni, potrebujeta psihiatrično pomoč, in zato ju v četrtek ni bilo na sodišče, kamor bi morali priti kot priči. Prav zaradi njunega slabega psihičnega stanja ju bo pregledal izvedenec psihiatrične stroke ter ocenil, ali sta sploh sposobni pričanja.

Je pa tokrat svoje doživljanje tragičnega dogodka, ko so v naselju praznovali krst, opisal Primož, ki je vztrajal pri že povedanem: streljal je Sandrijel Brezar in nihče drug!

»Ko sem videl, kako je Sandrijel pištolo čisto od blizu uperil v očeta in ga nato nekajkrat ustrelil v glavo, sem skočil vmes, Sandrijelu sem hotel zbiti pištolo iz rok in rešiti očeta, v tistem pa sva oba padla po tleh. Sandrijel me je ustrelil v trebuh, ko sva oba vstala, pa me je zadel še pod srce. Potem je pištolo uperil v mojo glavo, trikrat ali štirikrat je pritisnil na petelina, dobro sem slišal klikanje, a pištola ni več ustrelila,« je povedal Primož.

Sicer pa je Sandrijel na prejšnji obravnavi zanikal krivdo, s prstom pokazal na soseda Dimitrija Zupančiča ter dejal, da je pripravljen sesti tudi na poligraf, saj da govori resnico. Sojenje se bo nadaljevalo naslednji teden.