ODLOČENO

Voznica focusa oprana
 krivde za smrt motoristov

Objavljeno 10. september 2012 12.23 | Posodobljeno 10. september 2012 12.24 | Piše: Boštjan Celec

Sodišče: Boštjan Šešerko in Jure Vokal sta z veliko hitrostjo sama zakrivila nesrečo.

Boštjan Šešerko (foto: S. N.).

LJUBLJANA – Ena od prometnih nesreč, ki so v letu 2010 pretresale slovenski motoristični svet, je bila tudi tragedija dveh Ljubljančanov, 27-letnega Jureta Vokala in 32-letnega Boštjana Šešerka, 9. aprila sta v bližini Skaručne umrla po trčenju v focusa, ki ga je vozila tedaj 67-letna Danijela M. iz okolice Ljubljane.

Motoristična zanesenjaka, sicer tudi uspešna tekmovalca v pokalu Alpe Adria, sta se peljala proti Vojskemu, na ravni in pregledni cesti pa se jima je nasproti približeval focus, ki je vozil proti Vesci. V križišču za Polje je avtomobil začel zavijati levo, v naslednjem hipu pa je silovito počilo. Najprej je Šešerko z BMW S1000RR trčil v sprednjo desno stran zavijajočega focusa, hip zatem pa se je z yamaho YZ-R1 v zadnjo stran avtomobila zaletel tudi Vokal.

Danijela jo je odnesla hudo ranjena, mladeničema pa ni bilo več pomoči: Šešerka je po trku odbilo več kot 60 metrov daleč, mrtev je obležal na travniku, Vokal pa je padel, se po nekaj metrih zaletel v clia, ki je vozil za focusom, in prav tako obležal mrtev.

Vprašanja za izvedenca

Policisti so voznico kazensko ovadili zaradi povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti, ki jo je po njihovem mnenju zagrešila s kršenjem člena zakona o varnosti v cestnem prometu: Voznik, ki na križišču zavija levo, mora pustiti mimo vozila, ki prihajajo z nasprotne smeri in vozijo naravnost ali zavijajo desno.

Tudi tožilci so se na ljubljanskem okrožnem sodišču pojavili z zahtevkom za uvedbo preiskave, ki bi Danijelo pripeljala na zatožno klop, na kateri bi ji grozilo do osem let zapora. Zapisali so, da je med zavijanjem levo peljala s hitrostjo 30 na uro, ravna cesta pred njo pa ji je ponujala kar 600 metrov pregleda. A so tudi organi pregona storilcev kaznivih dejanj že v zahtevi za preiskavo podobno kot policisti ugotavljali pomembne podrobnosti, da sta se Šešerko in Vokal avtomobilu bližala z vratolomno hitrostjo 200 kilometrov na uro, da nista imela vozniškega dovoljenja in da Šešerkov BMW ni bil registriran.

Kdo je bil torej odgovornejši? Sta bila to motorista ali voznica, na kar bi moral po mnenju tožilstva odgovoriti sodni izvedenec za strojno in avtomobilsko stroko dr. Janez Kopač. Odločilna vprašanja zanj so bila: ali bi morala Danijela ob takšni hitrosti motoristov pravočasno zaznati dvokolesnika in ali ju je celo videla, še preden je začela zavijati levo? Je imela pri taki hitrosti motoristov dovolj časa za varno zavijanje v levo, je torej skrbno ocenila čas, ki ga bosta motorista potrebovala do križišča?

Le moreča tišina

Danijela se ni počutila odgovorno za nesrečo, čeprav ji je bilo zelo žal za fanta in njuni družini. Govorila je, da je pred zavijanjem vozila 65 na uro in nato vključila levi smernik ter upočasnila hitrost. Ko je bila že blizu križišča za Polje, je pred seboj zagledala dva motorja, ki sta ji peljala naproti. Bila sta še zelo daleč od nje, zato je sklepala, da lahko varno zavije, in je začela zavijati.

Ko je bila že na nasprotnem voznem pasu, pa je nenadoma zagledala neko senco in zaslišala pok. »Ko sem se zavedla, sem bila krvava, nisem mogla dihati. Splazila sem se ven, videla svoj razbiti avto in razbitine, za katere sem sklepala, da je motor, vendar pa ni bilo nikjer nobenega človeka. Bila je le moreča tišina.«

Gre za zaupanje v prometu

Pristojna preiskovalna sodnica ni hotela sama sprejeti odločitve o nadaljnji usodi tega primera, zato ga je zaupala zunajobravnavnemu senatu okrožnega sodišča z besedami, da se ne strinja s tožilci, saj je popolnoma jasno, da je bila hitrost motoristov znatno višja od dovoljene in da bi, če bi ta vozila s predpisanimi 90 kilometri na uro, avtomobilu uspelo varno zapeljati na stransko cesto. Sodnica je še menila, da obdolženka ni mogla oceniti hitrost motorjev. V prometu je tudi tako, da vozniki v skladu z načeloma zaupanja v prometu pričakujemo, da tudi drugi udeleženci ravnajo v skladu s prometnimi predpisi, je preiskovalka sporočila kolegom iz senata.

Ta je februarja letos tožilski zahtevek po preiskavi zavrgel kot neutemeljen, saj se je strinjal, da voznici avtomobila ne gre očitati malomarnosti.

Organi pregona se na to odločitvijo niso pritožili, so se pa laično svojci Šešerka in Vokala, na kar je ugovarjala obramba Danijele, ki je opozarjala, da sta bila motorja v trenutku, ko je voznica preverjala situacijo za zavijanje v levo, to je od tri do pet sekund pred manevrom, od nje oddaljena kar med 165 in 275 metri. Ko pa je že začela manever, sta bila od nje še vedno oddaljena med 55 in 83 metri, torej nesreče ne bi bilo, če bi motorista vozila z dovoljeno ali celo nekoliko prekoračeno hitrostjo.

Na temo te tragične zgodbe se je tik pred letošnjimi sodnimi počitnicami sestal tudi senat ljubljanskega višjega sodišča in zapečatil zgodbo. Danijeli ne bo treba kazensko odgovarjati in proti njej ne bodo opravljali sodne preiskave. Podatki in dokazi namreč tudi po njihovem mnenju napeljujejo na en sam sklep, »da je bil vzrok za prometno nesrečo izven sfere obdolženke ter da ga je mogoče iskati v ravnanju pokojnih oškodovancev, ki sta grobo kršila predpise«.

Informacije o tem, da je primer motoristične tragedije pri Skaručni zdaj pravnomočno zaključen, nam je potrdil tudi ljubljanski odvetnik Benjamin Peternelj, ki je v zadevi zastopal Danijelo M. »Drugačne odločitve niti ni bilo pričakovati, edino pomembno vprašanje je namreč bilo, kaj lahko povprečen voznik v prometu pričakuje in česa ne more. Nikakor ne more pričakovati tako ekscesne kršitve cestnoprometnih predpisov, kot sta jo zagrešila motorista. Moja klientka bi zdavnaj izpeljala križišče, če bi onadva vozila po predpisih.«

Če bi imeli poligon

Po nesreči so se oglasili Vokalovi in Šešerkovi motoristični prijatelji, saj jih je zmotilo javno mnenje o objestnosti obeh motoristov, ki da sta izzivala nesrečo. Kot so nam povedali, je tudi njun žalostni konec del pripovedi o slovenskih motoristih, ki nimajo možnosti, da bi svoje jeklene konjičke preizkušali na urejenem dirkališču in na njem izživeli adrenalin, zato so se prisiljeni umikati na ravne lokalne ceste z redkim prometom, ob katerih ni dreves ali hiš in na katere se priključuje čim manj stranskih cest. Ena od takšnih je bila tudi ta med Vojskim in Vesco. O Škorcu, kot so pravili Juretu, in Bušiju, to je bil Boštjanov vzdevek, so pripovedovali kot o izurjenih motoristih z mednarodno dirkaško licenco, za katero vozniško dovoljenje ni potrebno.

Na slovenskih cestah je letos umrlo že 23 motoristov oziroma mopedistov. Lani so naše ceste vzele kar 36 življenj motoristov in mopedistov, predlani 25, leta 2009 pa prav tako 36.

Deli s prijatelji