Požigalec ne odneha, že sedmič udaril v Stični

STIČNA  – Hladna noč je legla nad z gozdom obraščeni Osredek, naselje nad Stično, kjer so bile nekoč hribovske kmetije, danes pa se ljudje vozijo v dolino na delo.
Tudi na posestvu Retarjevih je bilo mirno, zdelo se je, da se bo mimo leta 1990 zgrajenega gospodarskega poslopja prismukal le kakšen srnjak, se potekla kakšna lisica, pa žal ni bilo tako.
S ceste na veliko dvorišče je zavil avtomobil, izstopila je črna senca in se napotila proti delavnicam Francija Retarja, mehanika viličarjev in delovnih strojev.
Barabin očitno ni vedel, da so njegovo postavo posnele kamere, zato si je za svoje kriminalno dejanje vzel čas.

»Poskušal je pri prvih vratih, zanetil je ogenj in ga porinil pred vrata,« nam je povedala žena Andreja, ki ni mogla skriti ogorčenja, pomešanega z žalostjo. Požigalec je še pogledal proti ognju in se odpeljal.

Vrnil se je

A ker je mojster Retar skrben obrtnik in ima okoli svojih delavnic vselej pospravljeno, ni hotelo zagoreti in ogenj se ni razširil po stavbi navzgor.
A glej ga, predrzneža, ker s ceste ni videl plamena, ki bi požiral streho, je obrnil avto in se vrnil. Vzel je naročje sena in ga prislonil k bagru, parkiranemu pred vrati.
Retar nam je namignil, da je kombinirko, kakor se reče po domače, pred velika delavniška vrata parkiral zato, da ne bi mogel ponoči nihče vdreti. »Kar veliko vlomov smo že doživeli, zato se je Franci pred meseci odločil, da bomo nastavili kamere,« je pojasnila Andreja.

Požigalec se je na vse pretege trudil, da bi podžgal, bdel nad plamenom, ali se bo prijel. Ko so se vžgale gume, je plamen dobil zagon in ognjeni zublji so počasi objemali kombinirko, ki jo je po Andrejinih besedah kupil Francijev oče: »On je imel stroje in začel to obrt.«
Franci si je sčasoma uredil delavnico v Ljubljani, kjer z Andrejo tudi živita, a sta pogosto na Osredku, kjer včasih še popravi kaj zahtevnejšega.
Kakih petdeset metrov dolga in dvajset metrov široka stavba, zidana iz kvadrov in siporeksa je med drugo in tretjo uro zjutraj zagorela.
Ogenj so prvi opazili sosedje in poklicali gasilce.

V napad 40 gasilcev

Ob 2.47 je zazvonilo na centru za obveščanje in gasilci so sprožili alarm. Kar 40 gasilcev treh prostovoljnih društev; PGD Stična, PGD Ivančna gorica in PGD Metnaj je s šestimi avtomobili hitelo navkreber skozi gozd proti požarišču na Osredku.
Tudi pri Andreji in Franciju v Ljubljani je zazvonil telefon, in kolikor sta le mogla hitro, sta skočila v avto in proti domačiji na Osredku.
Prva sta ogenj opazila soseda Breda in Peter Katona, ki stanujeta v hiši na drugi strani grebena ob cesti. Vaščani so kmalu zaslišali tuljenje siren, gasilci so gasili ogenj, ki se je nevarno razbohotil po ostrešju, do sedmih zjutraj, požarno stražo pa držali vse do desete ure dopoldan.
Franci je o škodi le ugibal, saj je ostrešje uničeno: »Stene niso več stabilne, ko sem prislonil lestev, da bi splezal proti ožganim tramovom, se je majalo,« nam je povedal eden od gasilcev oziroma domačinov.
Leta 2009 so Retarjevi obnovili ostrešje. »Zdaj pa tole. V eni uri smo izgubili vse,« je povedala Andreja in dodala: »Domačo hišo smo zavarovali, tega pač ne. Očitno je tako, da vedno kaj narobe delamo.«
Preiskava požara še poteka, a to je, kot smo izvedeli, že sedmi požig na območju Stične v zadnjem letu in pol.