MARIBOR – »Obramba zahteva izključitev javnosti,« so bile včeraj dopoldne uvodne besede sodnice dr. Barbare Nerat ob oklicu predobravnavnega naroka na sojenju Nadi Rozman. Upokojenka, ki je letos upihnila 65. svečko, je letošnjega marca želela uprizoriti popoln umor, a ji je na žalost spodletelo.
»Imel sem več sreče kot pameti, da sem preživel. Ne zdravniki ne kriminalisti ne morejo verjeti, da sem preživel,« nam je na hodniku mariborskega sodišča razlagal 64-letni Sulejman Čerimović. Nato pa stopil v razpravno dvorano, da bi slišal, kako se bo zagovarjala njegova nekdanja družica.
Kaj se je tragične marčne noči dogajalo v tretjem nadstropju bloka na Cesti proletarskih brigad 55 v Mariboru, je bilo dolgo zavito v skrivnost. Stanovalci so malo pred sedmo uro zjutraj slišali klice na pomoč. »Ženska je presunljivo kričala. Ležala je na tleh, možakar pa je stal sredi stanovanja in si s krpo držal okrvavljeno glavo,« nam je takrat razlagala ena od sostanovalk. Policisti in kriminalisti, ki so prihiteli na kraj tragedije, niso vedeli komu verjeti, saj sta govorila povsem različno zgodbo. Nada Rozman je dejala, da je bil njen prijatelj do nje nasilen, zato je pograbila sekiro in ga v samoobrambi mahnila po glavi. Toda leto dni mlajši Sulejman Čerimović je možem v modrem razložil, da ga je Nada s sekiro udarila, medtem ko je spal v postelji.
Celoten članek je na voljo našim naročnikom. Vabimo vas, da to postanete: v sledeči tabeli si izberite digitalni paket po vaši meri.
