Na prostost bo prišel leta 2032, žena ubitega razjarjena

NOVO MESTO – »Kazen je prenizka in se ne moremo strinjati z njo! Tako malo je dobil?! Ubil je moža, sina pa poškodoval in še njega bi ubil, če mu pištola ne bi zatajila. Moje življenje je povsem uničil, pravzaprav je uničil življenje celi družini. Vsak dan moram jemati tablete za živce, brez njih ne morem niti zaspati,« je včeraj, ko smo jo poklicali zaradi pravnomočne sodbe krvniku njenega moža, dejala Jelica Pirc. Pred skoraj letom in pol, bil je 29. julij 2016, ko so pri eni od družin v naselju praznovali krst, je Jelica v strelskem napadu izgubila moža Rudija Pirca - Buca, priljubljenega Šmihelčana, brata znanega podjetnika in politika Bojana Tudije, ni pa veliko manjkalo, pa bi ostala še brez sina Primoža. Nanju je streljal takrat komaj 18-letni Sandrijel Brezar, sosed v novomeškem romskem naselju Šmihel, ki je zdaj tudi pravnomočno obsojen na 15 let in 10 mesecev zapora.

Sandrijel je ves čas sojenja trdil, da ni on streljal in da je pravi strelec na prostosti, tako so zatrjevali tudi njegovi sorodniki, a pričanja številnih prič pa tudi materialni dokazi so potrdili zatrjevanje Pirčevih, da je bil prav Sandrijel Rudijev krvnik in tisti, ki je streljal tudi na Primoža. Slednji je dobil dva strela v trebuh, potem pa mu je Sandrijel pištolo uperil še v glavo in trikrat ali štirikrat sprožil, a je bilo slišati le klikanje, saj je bila prazna. Te ugotovitve je pred kratkim potrdilo tudi drugostopenjsko sodišče. »S sodbo višjega sodišča v Ljubljani je bila potrjena sodba okrožnega sodišča v Novem mestu in je tako pravnomočna,« so na naše poizvedovanje odgovorili z novomeškega okrožnega sodišča.

Kar 37 prič

Sojenje je bilo obsežno in dolgotrajno, na prostor za priče je stopilo kar 37 ljudi, streljanje in posledice je pod drobnogled vzelo tudi pet sodnih izvedencev in na podlagi vsega tega je senat zavrgel Sandrijelov zagovor, da on ni streljal.

Na sodbo prvostopenjskega sodišča se je pritožil Sandrijelov zagovornik Marko Štamcar zaradi »bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona, zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter tudi zaradi višine kazni«, a višje sodišče je v vsem pritrdilo sodbi novomeškega sodišča, očitanih kršitev pa ni našlo. Izpovedi Pirčevih je ocenilo kot prepričljive in verodostojne, medtem ko je kot neverodostojna označila pričanja Brezarjevih sorodnikov, prav tako je za obe sodišči jasen tudi Sandrijelov motiv, zakaj je streljal na oba Pirčeva: junija 2013 je namreč Sandrijel s pištolo že ustrelil Primoža Pirca v nogo, zaradi česar sta bili družini tudi sprti.

Sandrijel je sicer trdil, da ga v času streljanja sploh ni bilo na kraju dogodka, da je strele slišal, ko je bil doma, so bile pa zanj obremenjujoče tudi sledi krvi na podplatu športnega copata, kri je pripadala pokojnemu Rudiju Pircu. Sam je trdil, da ga so ga policisti ob prijetju do službenega vozila peljali tam, kjer so bili madeži, a policisti so to na sojenju ostro zavrnili, vedno namreč pazijo, da ne bi uničili potencialnih dokazov. Je pa, to izpostavlja tudi višje sodišče, Sandrijel poskrbel, da na njem ni bilo sledi streljanja: po obračunu se je namreč stuširal in preoblekel, so pa Sandrijelove sledi forenziki našli na Primoževi majici.

Višje sodišče je kot primerno in pravično ocenilo tudi višino kazni, v sodbi pa navaja, da je prvostopenjsko sodišče kazen odmerilo prej prenizko kot previsoko. Obe sodišči sta sicer upoštevali olajševalne okoliščine: Sandrijelovo mladost, dejstvo, da ima triletnega otroka, slabe socialne razmere in zmanjšane razumske sposobnosti, hkrati pa obe sodbi izpostavljata dejstvo, da bi bile lahko posledice obračuna še hujše, Primož je namreč ostal živ zgolj zaradi hitre zdravniške intervencije. Sandrijel je bil za uboj Rudija Pirca obsojen na 12 let zapora, za poskus uboja Primoža Pirca pa na štiri leta. Enotna kazen je torej 15 let in 10 mesecev zapora, kar je celo 10 mesecev več, kot je v zaključni besedi predlagal višji državni tožilec Bojan Avbar.