LJUBLJANA – Šele ko je zares spoznal, kaj je storil in kako huda kazen ga zaradi tega lahko doleti, je 44-letni Ljubljančan Marko Zupanec zlomljeno dejal: »Rad bi se opravičil, ker vidim, da sem povzročil ogromen stres. To ni bil moj namen. Res mi je žal.« Grešiti se pač ne izplača, sploh pa ni pametno zabresti v težave, če še svojega prejšnjega greha nisi odslužil v celoti. Zupanec je bil namreč zaradi uboja Gafarja Džuzdanovića obsojen na osem let zapora in bi moral na prostost priti šele čez natanko dve leti. Toda pogojno so ga odpustili konec leta 2015 in ravno v času pogojnega odpusta je 28. decembra 2016 oropal poslovalnico Banke Koper v Tehnološkem parku.
S solzivcem do 5900 evrov
Njegov zagovornik Bojan Celar je sicer upal, da bodo organi pregona kar malce pozabili na neodsluženi del kazni zaradi uboja, a mu je tožilka Manja Prezelj že na predobravnavnem naroku zabrusila, naj na to niti ne pomisli. »Za rop predlagam štiri leta zaporne kazni, zahtevam pa tudi preklic pogojnega odpusta zaradi uboja,« je nato sporočila ljubljanski okrožni kazenski sodnici Špeli Koleta.
Med decembrskim ropom banke je bil Zupanec oborožen s solzivcem, od uslužbenke je z glasnimi zahtevami dosegel, da mu je iz blagajne izročila 5900 evrov. Zupanec je pozneje pripovedoval, da je ropal zaradi stiske, saj naj bi doživljal hude pritiske posojilodajalca, ki naj bi mu marca 2016 posodil nekaj več kot 20 tisočakov, zahteval pa trikrat več. »Preden sem to naredil, sem pogoltnil pet, šest ali sedem apaurinov in spil štiri flaške po deci vodke.« Vendar mu sodnega izvedenca za psihiatrijo Roka Tavčarja ni uspelo prepričati s taktiko igranja na morebitno neprištevnost. Ta je namreč v mnenju zapisal, da je bil Zupanec med bančnim rokom skoraj popolnoma prišteven. Če bi res popil toliko žganja in pogoltnil pest apaurinov, bi bil po psihiatrovem prepričanju zaspan in popolnoma pijan – v sebi bi imel med 2,5 in 3 promili alkohola –, opotekal bi se, imel težave z ravnotežjem in nerazločno bi govoril. Toda o takih simptomih ni govorila niti ena od prič, ki so ga videle med ropom. Na včerajšnjem nadaljevanju sodnega procesa so izvedenca tudi zaslišali, vztrajal je, da je bil Zupanec zaradi stresa, v katerem se je znašel zaradi slabega gmotnega položaja, med ropom morda nekoliko zmanjšano prišteven, vsekakor pa ne bistveno, kaj šele, da bi bil neprišteven.
Enotna kazen sedem let
Zaključne besede organov pregona je prevzel tožilec Matej Peterca. Ker Zupanec na predobravnavnem naroku krivde ni priznal oziroma ni hotel sprejeti ponujene kazni, včeraj zahtevana kazen tudi ni bila več le štiri leta, ampak štiri leta in dva meseca zapora. In tudi Peterca, ki je prepričan, da je Zupanec rop dobro načrtoval, je sodnico kajpak opomnil na to, da obtoženec še ni odslužil celotne kazni zaradi uboja. Odvetnik Celar pa je v zaključnih besedah menil, da to, kar je decembra zagrešil njegov klient, sploh ni bil rop (zagrožena kazen do 10 let zapora), kvečjemu je bila velika tatvina (do pet let zapora). »Ni namreč uporabil sile, le trikrat ponovljena zahteva 'Denar na pult' pa res ni nekaj, zaradi česar bi se uslužbenka počutila ogroženo ali da bi se celo prestrašila za svoje življenje.«
Sodnica Koletova je razsodila, da je šlo za rop, »saj ni nujno, da nekomu groziš, da ga boš ubil. Nadeli ste si kapuco, zahtevali denar, zahtevo večkrat ponovili in vsakič bolj povzdignili glas.« Zaradi ropa je Zupanca obsodila na štiri leta in dva meseca zapora, kot eno od oteževalnih okoliščin pa je omenila: »Zlorabili ste zaupanje komisije, ki vam je odobrila pogojni odpust.« Res ga ni obsodila le zaradi ropa pošte. Izračunala je, da bi osemletno kazen zaradi uboja odslužil 13. junija 2019 in da je na pogojnem odpustu od 24. decembra 2015. Izračun je nanesel, da mu zaradi uboja preostane odsedeti še tri leta, pet mesecev in 19 dni. Enotna kazen zaradi ropa in uboja pa znaša sedem let zapora. Še pred izrekom sodbe je oče treh otrok pogodrnjal, da se za njim neprestano vleče uboj Džuzdanovića, kazen za to dejanje pa je po svojem prepričanju že odslužil. »Uboj sem zagrešil v stiski, da bi zaščitil sebe in svojo družino, zaradi tega človeka sem izgubil vse življenjske prihranke. Do svojega 38. leta sem bil čist, nisem imel niti ene črne pike niti prometnega prekrška nisem zagrešil. Nimam se za zakrknjenega kriminalca, in če je bil to, kar sem storil jaz, dobro načrtovan in organiziran rop, potem res ne vem, kakšen je šele zares pravi rop.« Skoraj s solznimi očmi je dodal, da je njegov najmlajši otrok, ki v času ropa sploh še ni bil rojen, hudo bolan in bi se rad čim prej vrnil k njemu, vendar pa sodnice ni omehčal.
