NEMOČNI V BITKI

FOTO: Drugošolcu in Nataši za Miklavža zgorel dom

Objavljeno 16. december 2017 16.34 | Posodobljeno 16. december 2017 16.34 | Piše: Milan Glavonjić

Babica in vnuk imata le tisto, kar sta imela na sebi. Gasili tudi policisti, a brunarice niso mogli rešiti.

Nataša in Majkel na pogorišču Foto: Milan Glavonjić

RIBNICA – Tri gasilska društva, Ribnica (to je bila že njihova 53. letošnja akcija), Dolenji Lazi in Dolenja vas, so v ponedeljek malo pred dvajseto uro poklicali na pomoč. Ognjeni zublji so ob njihovem prihodu sikali nad gorečo streho lesene barake, velike 42 kvadratnih metrov, ki stoji v romskem naselju Lepovče. Gašenje z vodo je bilo torej edina rešitev, da se ne bi požar, ki je tako zlahka goltal streho nad glavo 57-letne Nataše Šajinovič, še naprej širil.

»Bila sem v Ljubljani, ravno po nakupih za Miklavža. Številne otroke je pač treba obdariti, to je navada, ki se je vselej držim. Ob vrnitvi me je že pri objektih bližnjih ribniških podjetij ščipal dim, s ceste pa se je v mrzli noči že videl mežikajoči plamen. 'Mar ne gori pri meni?' sem se vprašala, oči so se mi orosile. Stopila sem korak ali dva vstran in se spogledala s kruto resnico: ostala sem brez vsega,« je Nataša včeraj zjutraj zrla proti pogorišču in k sebi stiskala vnuka Majkla, učenca drugega razreda ribniške osnovne šole. »Otrok živi pri meni. Ko je zagorelo, je bil sicer pri rodbini, a me kljub temu še vedno preganja strah, strah od najhujšega, kaj bi se mu lahko zgodilo, če bi ostal sam,« so se ji pletle črne misli.

Šibka konstrukcija lesenega objekta se je sesuvala kot hišica iz kart, ogenj je pogoltnil vse, kar je imela: skromno pohištvo, opremo, oblačila, osebne stvari pa tudi vnukove šolske potrebščine in še nekaj denarja. V pepelu so za vedno ostali televizor, oba računalnika, pralni stroj, štedilnik, hladilnik, zamrzovalna skrinja … »Zame je bila to lična brunarica, zgrajena pred desetimi leti, z več bivalnimi prostori,« je grmado pokazala tudi mag. Majdi Vrh, direktorici Centra za socialno delo Ribnica. Nataša je le še nadaljevala: »Ne vem, kako naprej. Prvo noč sem spala pri sinu... Upam, da mi bodo kaj pomagali, saj otrok ne more v šolo. Edino, kar mi je ostalo, je obleka na meni. Šla sem po darila za Miklavža, pa me je doma pričakal, moram kar povedati, pa naj se še tako grdo sliši, hudič!« so ji misli kar naprej preskakovale.

Na ribniškem centru za socialno delo stisko še kako razumejo. »Zato bo gotovo stekla širša akcija z občino, uradom za narodnosti, ribniškim romskim društvom, Rdečim križem, Karitasom. Verjetno bo pomagala tudi osnovna šola. Do nadaljnjega bo gospa bivala pri sinu,« je pojasnjevala Majda Vrh. Pa še to: pri gašenju požara, ki naj bi ga povzročilo pregreto ogrevalno telo, so pomagali tudi ribniški policisti.


Ne vem, kako naprej. Ostala sem brez vsega.

 

Deli s prijatelji