LJUBLJANA – »Po tisti nočni mori sem preprosto morala na dopust!« je dejala Blanka Gašparič, čistilka in pomočnica v kuhinji. V Razkrižju, na maminem domu, je našla varno zavetje, za hip je pozabila na tisto eksplozijo, tisto nočno moro, ki je odjeknila sredi belega dne, ob štirih popoldne, v četrtek, 21. junija. »Veste, ponoči sem večkrat sanjala o tem, sanjala, da ne morem ven iz bloka, da ne morem drugim pomagati ...« Večkrat ji pritečejo solze, ko se spominja eksplozije, ki je odjeknila v kletnih prostorih v stanovanjskem bloku v Ulici Vide Janežičeve 11, nedaleč stran od ragbijskega igrišča, tik ob prostorih PGD Štepanjsko naselje. Ti gasilci so se res izkazali, jim ponudili osnovno pomoč, jih bodrili, ko je moralo okoli 40 stanovalcev za eno noč zapustiti domove. To je bila nočna mora, »sploh si ne morete predstavljati, če doživiš to, kar smo mi«, je dodala Blanka. Vhodna vrata je ob eksploziji odneslo kar 20 metrov stran. »Hvala bogu, da ni nihče umrl!«
| Policija še zbira obvestila Vinko Stojnšek s Policijske uprave Ljubljana nam je v zvezi z eksplozijo v Štepanjskem naselju povedal: »PU Ljubljana še vedno zbira obvestila in opravlja druga kriminalistično-tehnična opravila. Vzrok eksplozije do tega trenutka še ni znan. Do zdaj so preiskovalci kot vzrok za eksplozijo izključili jeklenko. V takšnih primerih gre lahko tudi za dalj časa trajajoče preiskave. V preiskavi sodelujejo policisti, kriminalisti, strokovnjaki za eksploziv in strokovnjaki Nacionalnega forenzičnega laboratorija Generalne policijske uprave. Kriminalisti in policisti bodo preiskavo nadaljevali in o vseh ugotovitvah obvestili pristojno tožilstvo.« |
Precejšnja škoda
Podobno razmišlja tudi Nace Kirn, upravnik iz podjetja Standom engineering Otrin, d. o. o., ki si je šel med prvimi ogledat razdejanje. »Tukaj so bile v igri sekunde, da bi kdo umrl. V bistvu je največja sreča v nesreči ravno to!« Na kraj dogodka je prispel tri četrt ure po eksploziji. Spustili so ga zraven, videl je popolnoma uničeno klet, uničeni pritlični stanovanji, »vse skupne šipe do četrtega nadstropja je razbilo!« Videl je uničena vrata, rolete, okna. Zavonjal je smrad, vse je bilo zadimljeno. »Višja stanovanja so ostala tako rekoč cela, nižje ko smo šli, slabše je bilo,« se spominja. Nemudoma je poklical steklarja Ismeta Hamzića, tako da je bilo v petek zvečer že vse zakrpano, zastekljeno. Sprednja vrata so začasno zabili z lesom, prišel je tudi ključavničar in popravil vsa tista vrata, ki so jih morali gasilci s silo za vsak slučaj odstraniti. »Oni ne jebejo!« se je nasmehnil Nace, »ampak prav je tako, vsaka jim čast za opravljeno delo!« Elektro je sprva odklopljeno elektriko že dan pozneje znova vklopil. »Ker je uničilo vertikalo, je moral pohiteti tudi vodovodar!« V zgornjih stanovanjih so normalno zaživeli že v soboto, dve pritlični pa sta za življenje še zdaj v preveč klavrnem stanju. Treba bo pobeliti, prav tako pa tudi 150 kvadratnih metrov kletnih prostorov. »Šipe, vrata, okna, beljenje, čiščenje, škode bo med 40.000 in 50.000 evri!« je takole čez prst pristavil Nace Kirn, upravnik tega nesrečnega bloka.
Brez tople vode
»Sinoči sem prišla z dopusta,« je nadaljevala Blanka Gašparič, ki prebiva v tretjem nadstropju tega večstanovanjskega objekta, ki bi ga kaj lahko razcefralo, koga ubilo. »Še danes grozno smrdi, tople vode ni, zdaj je, zdaj ni.« Niti čaja ali kave si ne skuha, poudari. »Toplo vodo enkrat zaprejo, drugič odprejo.«
»Pa kdo bo vso to škodo kril?« se vprašuje gospa. Menda Merkurjeva zavarovalnica. Če bo. Vzrok silovite eksplozije ji še ni poznan. Niti upravniku Nacetu ne, a ta je prepričan, da bo v Ulici Vide Janežičeve 11 znova tako, kot je bilo, že 12. julija! Takrat se bo lahko življenje znova utirilo, vzcvetelo. »Ta mesec pričakujem policijski zapisnik, da vsaj izvemo, kaj je bil vzrok!« Kirn razume bes stanovalcev, ki so bili vse doslej prepričani, da je šlo za eksplozijo plina, ki naj bi ušel iz neke jeklenke. Policisti so tako vsaj za silo uradno potešili radovednost javnosti in tistih, ki so morali zapustiti stanovanja. (Nekateri so lahko po zaslugi župana Jankovića prespali v bližnjem hotelu.) Policija še kar raziskuje – skrivnostno tava ali tava v skrivnosti?
Tudi Blanka je slišala za tisto anonimko – morda jo je celo prebrala –, ki je priromala tudi na naše uredništvo. Vzrok naj bi tičal v družinici, ki živi nad njo, v četrtem nadstropju, zraven Deana Ratka, soseda Svetlane. Ratko je ob omembi anonimke le odločno zamahnil z roko. »To ni to! To pišejo ljudje, ki nimajo osebnega življenja. Tudi kriminalisti so mi zatrdili, da takšne bedarije navadno pišejo tisti, ki sploh niso naši znanci, niso naši sostanovalci!«
Policist Robert
Toda, saj veste, kjer je dim, je tudi ogenj, zato bomo zapisali tisto, kar je bilo napisano s kemičnim svinčnikom, tisto, o čemer nekateri močno dvomijo, tako kot, denimo, Dean, nekateri pa so že ob eksploziji pomislili prav na to. Da je bilo krivo skrito orožje. Takole gre (dobesedno, le nekatere osebne podatke izpuščamo): »V Ulici Vide Janežičeve 11 je v kletnih prostorih eksplodiralo orožje! V tem bloku živijo Snežana, ki dela v /…/, njen sin /…/ in dolgoletni prijatelj Robert. Robert je zaposlen na policiji v nekem skladišču orožja. V tem bloku ima v kleti pravo skladišče nevarnega eksploziva, ki ga je pokradel v službi. Robert ni prijavljen pri Snežani, temveč na Dolenjskem, da dobi višje potne stroške. Snežana je že večkrat hotela, da odide. Grozil ji je, da ji bo uničil stanovanje. Po burnem prepiru je to tudi storil. Ali ga policija ščiti???«
Sosed Dean Ratko se s tem pismom, ki ga je videl in prebral, nikakor ne strinja. Prepričan je o tistem, kar je videl. V kletnih prostorih je videl polno razredčil in starih barv, »barv, još in još, zaradi česar je prišlo do vnetja, zaradi visokih temperatur!« je poudaril Dean, ki je ravno prisopihal s športnim kolesom. »Veste, prej ali slej bodo policisti razkrili, kaj se je zgodilo!« verjame v verodostojnost naših organov pregona.
