Življenje ji krojijo ponavljajoče se neželene misli, ki jo silijo v ponavljajoča se dejanja, v opazovalcu nesmiselne rituale, a njo navdajajo s kratkotrajnim občutkom, da ima vajeti vendar v svojih rokah. To je življenje nekoga, ki živi z obsesivno-kompulzivno motnjo. Življenje Amande Seyfried. »Starejša ko postajam, manj vseobsegajoče in šibkejše so moje kompulzivne misli in strahovi. Zavedanje, da je večina mojih strahov povsem neutemeljena, pri tem precej pomaga,« razkriva hollywoodska lepotička, čeprav so ji pri krotenju teh nagnjenj precej v pomoč zdravila, ki jih jemlje vse od svojega 19. leta. Že dolgih 11 let. Verjetno jih bo jemala do konca življenja. Čemu ne, ko pa pomagajo. Čemu ne zdraviti bolezni, če jo lahko, razmišlja igralka, ki si želi, da bi s tovrstnih duševnih motenj vendar že odpadla stigma, ki jih spremlja.
Že kot otrok v soju žarometov
Na rdeči preprogi vselej glamurozni zvezdnici duševne stiske niso neznanka. Kajti čeprav se je svetu prvič predstavila že kot 11-letno dekletce in vse odtlej živi pod žarometi javnosti, nadvse dobro pozna mrzel pot zaradi treme, zaradi napadov panike pa je obiskovala tudi psihoterapevta. Da je mera polna, so ji zdravniki pred skoraj dvema desetletjema diagnosticirali še obsesivno-kompulzivno motnjo, čeprav pot do poimenovanja slednje tegobe ni bila lahka. Prepričana je namreč bila, da ima možganski tumor. »Motnja, za katero takrat še nisem vedela, je povzročala paničen strah za zdravje. Mislila sem, da imam možganski tumor. Zato so mi slikali glavo, nevrolog pa me je nato napotil k psihiatru.« Ta ji je nalil čistega vina ter ji predpisal ustrezna zdravila, ki jih jemlje še danes, a v precej manjših odmerkih kot na začetku. »Jemljem najmanjši možni odmerek. Ne vem, čemu bi prenehala. Tudi če bi šlo za placebo, ne želim tvegati poslabšanja,« pripoveduje Amanda in pridaja, da je to bolezen kot vse druge. Le da jo zaradi duševnega vidika tegobe trpajo v drug predalček kot telesne, z bolj negativnim predznakom. »V mojih očeh je bolezen bolezen. Te sicer ne moreš videti s slikanjem in preiskavami, a vseeno obstaja. In če zdravila zaležejo in pomagajo, čemu jih ne bi jemala?«
Obožuje živali
Kompulzivno-obsesivna motnja ne izbira, pri vsakomer pa se izraža drugače. Cameron Diaz, denimo, menda nikoli ne prime za kljuko vrat. Donald Trump se ne želi rokovati. David Beckham obsedeno ločuje oblačila po barvah in shranjuje hrano glede na prehrambno skupino v treh hladilnikih. Amanda pa se, če je to le mogoče, izogne vožnji skozi predore in čez mostove in si kuhinjo opremi brez štedilnika in pečice. »Težava je v plinu. Če slučajno pozabiš prižgan štedilnik ali pečico, lahko v trenutku vse zgori,« pravi Seyfriedova, ki je to upoštevala tudi pri nedavni prenovi svoje posesti. Kuhinja v njeni hišici za goste je namreč brez štedilnika. »Bo pa imela kozo in prašiča,« pridaja ljubiteljica živali, saj jo te očitno pomirjajo. Kajti medtem ko so ji na kmetiji, zgolj dve uri vožnje od vrveža newyorškega Manhattna, kjer si je ustvarila dom, doslej delali družbo avstralski ovčar Finn in kokoši, bo svoje živalsko cesarstvo zdaj še razširila. Nedavno je že rešila dve mački, kaj kmalu pa bo vrata svojega doma odprla še kozi in prašiču. »Obožujem prašiče. Neverjetno pametne živali so! Omislila si bom še kozo. Ker bosta skupaj odraščala, ne bo nikakršnih težav. Želim si le, da bi ugotovila, čemu so moje kokoši nehale nesti jajca,« še dodaja zvezdnica, ki je v katerem drugem življenju morda bila kmetica, saj še danes na svoji posesti goji lastno sadje in zelenjavo.
