Nikoli se ni poročil pa tudi za otroke, če jih ima, ne ve. »Verjetno imam enega ali dva,« je dejal do svoje zasebnosti izjemno zaščitniški Harry Dean Stanton, ki je zdaj pri 91 v miru zatisnil oči. A naj ima otroke ali ne, živel bo še naprej in za vselej, saj je v več kot šest desetletij dolgi karieri v svetu filma pustil neizbrisen pečat. Z okoli 200 vlogami, sicer le redko v glavni, je sooblikoval filmsko krajino predvsem kot malce čudaški, nergaški samotar, in si kot tak prislužil legijo zvestih oboževalcev. Tako pripadnih, da v njegovi domači zvezni državi Kentucky vsako leto slavijo dan njemu v čast.
Sodeloval je verjetno z najbolj ustvarjalnimi filmarji našega časa, kot so Francis Ford Coppola, John Hughes, Martin Scorsese, Terry Gilliam in David Lynch, pa vendar je bil nemški režiser Wim Wenders tisti, ki ji prvi v njem prepoznal material za naslovnega junaka. Pod njegovo taktirko se je v filmu Paris, Teksas tedaj že 58-letni Stranton prelevil v očeta, ki trpi za amnezijo, ter navdušil. »Po vseh teh letih sem naposled dobil vlogo, ki sem si jo želel. Tudi če ne posnamem nobenega filma več, bom srečen,« je o vlogi v filmu, ki je s festivala v Cannesu odnesel zlato palmo, dejal Stanton. A je še naprej snemal, skoraj do konca, saj se je nazadnje pojavil v oživitvi kultnega Twin Peaksa, ki je na male zaslone prišel letošnje poletje, in v filmu Lucky, ki bo na velikih platnih konec tega meseca.
Malokateri igralec se lahko pohvali s tako številnim in pestrim naborom vlog kot Harry, ki je znal brez besed povedati več kot kdo, iz katerega besede kar vrejo. Kljub temu pa se ni nikoli šopiril in izstopal pod sojem reflektorjev kot kateri od njegovih stanovskih kolegov. Tudi zato, ker mu je bilo tako všeč. »Lahko bi igral vodilne like, bil veliko bolj slaven in bogatejši pa tudi več žensk bi se trlo okoli mene,« je pred nekaj leti dejal in še, da so mu bile bolj pri srcu manj vidne vloge. Z malce šaljivo razlago, da bi »bolj mainstreamovska kariera od mene zahtevala precej več dela«.
Marsikdo si je suhljatega Harryja zapomnil v ikonskem znanstvenofantastičnem hitu Osmi potnik, v romantičnem filmu Lepotica v rožnatem ter klasiki, drugem nadaljevanju Botra. Večkrat je sodeloval s slovitim Lynchem, denimo pri filmih Divji v srcu, Notranje zadeve in Twin Peaksu – v filmu iz 1992. in v letošnji obuditvi serije iz začetka 90. let. »Zapustil nas je še eden velikih, veliki Harry Dean Stanton, ki mu ni bilo enakega. Vsi so ga imeli radi, in to z dobrim razlogom. Bil je izjemen igralec in človek,« se mu je med prvimi poklonil Lynch, čigar sožalnim besedam je sledila vrsta drugih, od igralke Olivie Wilde do režiserja Johna Carpenterja.
