Slovenski ljubitelji velikih koncertov na prostem smo se že sprijaznili z dejstvom, da se moramo za udeležbo spraviti v avtomobil ali avtobus in potovati. Številni se sprašujejo, zakaj pri nas ni tovrstnih koncertov. Spomnimo se propadlega poskusa organizacije koncerta Madonne, prej se je šušljalo, da bi v Maribor zvabili The Rolling Stones pa Michaela Jacksona v Koper. Baje se je David Bowie potegoval za koncert v Planici. Kakor koli, videti je, da se nas vsi megazvezdniki ogibajo. Zakaj? V ponedeljek se bo v Zagrebu začela že 12. izvedba glasbenega festivala INmusic, ki vsako leto gosti vrsto odličnih glasbenikov, tudi iz Slovenije, med katerimi so tudi velika imena – letos bodo denimo nastopili Kings of Leon in Arade Fire. Tudi tokrat se bo v Zagreb odpravilo precej ljubiteljev glasbe iz Slovenije. Bi bilo mogoče nekatera velika imena svetovne scene zvabiti tudi na naša koncertna prizorišča? Povejmo še, da je letošnji INmusic razprodan, obiskalo pa ga bo več kot 80.000 ljudi iz številnih držav. To za mesto Zagreb pomeni približno 100.000 prenočitev. Zaslužek od tako velikega števila ljudi pa štejejo v milijonih.
Kako organizirati koncert?
»Najprej je seveda treba oceniti finančno konstrukcijo projekta,« nam je pojasnil strokovnjak za odnose z javnostmi in promocijo koncertov Bojan Rojko, ki je v dolgih letih sodeloval z večino organizatorjev v regiji. »Za enega od res velikih izvajalcev, ki jih še nismo videli pri nas, smo z enim od organizatorjev že pred 12 leti računali, da bi bili stroški okoli pet milijonov evrov.« To pomeni, da mora organizator, če seveda nima pokroviteljev, prodati 50.000 vstopnic po 100 evrov, da bi koncert zgolj pokril in še nič ne zaslužil. »Ključno vprašanje za Slovenijo je, katera lokacija s prometno infrastrukturo je sploh primerna, seveda pa je tu še problem standarda pri nas, saj 100 evrov za vstopnico ni malo.« Osnovna težava je v tem, da pri nas ni pokroviteljev tovrstnih koncertov, pa tudi tako velikega stadiona nimamo. Menedžerji skupin se raje odločijo za lokacije, kjer je vsa infrastruktura urejena. Seveda si tudi težko predstavljam, kaj bi se zgodilo, če bi na nekem letališču uredili vse za 50.000 ljudi. Verjetno velik prometni kolaps.«
Zamujena priložnost
V devetdesetih letih bi lahko Slovenija zaradi vojne v Jugoslaviji prevzela primat v organizaciji koncertov za regijo, takrat so tudi hrvaški organizatorji pri nas prirejali številne glasbene dogodke. Žal ponujene priložnosti nismo znali izkoristiti. Tega obdobja se spominja tudi Zoran Marić, prvo ime festivala INmusic. »Devetdeseta so bila na Hrvaškem koncertno zelo skopa, tako da smo s prijatelji potovali v Slovenijo na dogodke. Pred festivalom INmusic sem občasno organiziral koncerte tujih znanih izvajalcev.« Rojko dodaja, da se v Sloveniji nihče ni lotil kontinuiranega organiziranja res velikih prireditev. »To je delno povezano z majhnostjo države in odsotnostjo pokroviteljev. Res pa je, da se pri nas razvijajo drugi tipi festivalov – lep primer je poletje na Sotočju v Tolminu. Z ustrezno promocijo v tujini in urejeno logistiko prevozov bi lahko svojo majhnost presegli in tako dosegli potrebno število obiskovalcev.« Tudi Marić poudarja, da je to zelo zahteven in tvegan posel, povsem nekaj drugega kot organizacija posameznih koncertov. Po toliko letih nenehnega delovanja so agenti do njih bolj zaupljivi, zato tudi lažje privabijo velika imena. »V zadnjih nekaj letih nas agenti sami kličejo in ponujajo izvajalce,« pravi Marić in dodaja, da Slovenci festival INmusic doživljamo kot svojega, kar ga zelo veseli. Ne nazadnje v sodelovanju z MENTom vsako leto dajejo priložnost tudi mladim in obetavnim slovenskim skupinam. »Slovenska glasbena scena je v silovitem vzponu, radi gostimo nove slovenske bende na naših odrih.«
