Letošnja izvedba Jazz festivala Ljubljana bo že 58. zapored in sedma, odkar sta moči združila umetni- ški vodji Bogdan Benigar in Pedro Costa. Glasbeno druženje bo potekalo med 28. junijem in 2. julijem, obiskali bomo lahko 22 koncertov. Letošnji vrhunec bo nastop 80-letnega saksofonista Archieja Sheppa, ki se bo priklonil Coltranu. Na odru se mu bodo pridružili Reggie Workman, ki je bil član Coltranovega kvarteta, trobentač Amir ElSaffar, bobnar Nasheet Waits in pianist Jason Moran. »Imamo tip festivala, ki v mesto prinaša kreativni glasbeni utrip drugih evropskih prestolnic in seveda New Yorka. Odprti smo za vse ustvarjalne pristope. Postali smo festival, ki bi si ga mnogi želeli v svojem mestu, zgled dobre vsebine in izvrstnega festivalskega ozračja. Skratka, verjamemo, da smo v druž- bi najboljših,« nam je zaupal Benigar, ki s pomočjo Coste bdi nad vsebinskim delom, ga vztrajno posodablja in s tem tudi vzgaja občinstvo. »Jazz je vedno našel način, kako se razvijati, včasih je kanibaliziral lastno preteklost, včasih je našel navdih na drugih področjih glasbe ali nove prostore za raziskovanje,« pravi Costa. »V zadnjih desetih letih je izkoristil vse te možnosti, da je naredil korak naprej.
Free jazz je bil velik navdih, v zadnjih letih pa je čedalje manj seganja po prostem pristopu. Tako v formi kot tudi v vsebini. Tudi če se določen jazz igra bolj abstraktno, ni tako prežet z jazz idiomom. Je manj duhoven, bolj osredotočen. Odpirajo se nove poti, ker so glasbeniki bolj svobodni pri raziskovanju. Multiplikacija poti je vodila do več povezav s tradicionalno glasbo, k afri- škim koreninam, če govorimo o temnopoltih glasbenikih, v drugih državah je več ljudske glasbe. V novem jazzu sta zelo prisotna tudi rock in pop. Jazz festival Ljubljana se ves čas trudi slediti novim smernicam in načinom. Danes so jazz festivali bolj podobni festivalom odprte glasbe, saj je čedalje težje reči, kaj je jazz in kaj ne.« Letos bodo povečali oder v parku Sveta Evrope, kjer bodo priredili sedem brezplačnih koncertov – poudarek bo na sodelovanju med domačimi in tujimi glasbeniki. »Največja ovira pri organizaciji je seveda denar.
Benigar in Costa se zavedata pomena razvoja festivala in omogočanja ustvarjanja mladim
Vsi jazz festivali morajo najti ravnotežje med velikimi imeni, ki pritegnejo več ljudi, a so dražji, in med podpiranjem nove scene, ki praviloma igra boljšo glasbo in ima dolgoročno tudi pomembnejšo vlogo za glasbo,« je dodal Costa, ki je optimističen glede prihodnosti festivala. »Jazz festival Ljubljana spada med prireditve, ki jim bodo ljudje čedalje bolj zaupali. Tudi če ne bodo poznali izvajalcev, bodo vedeli, da je program dober. V Ljubljani je težko spremeniti poglede ljudi, a mislim, da nam bo sčasoma uspelo priti do točke, ko ne bomo več potrebovali velikih imen in bomo lažje upravljali sredstva, ki so nam na razpolago.« Benigar dodaja, da je prihodnost v festivalih, ki prepoznajo izvirni glasbeni izraz umetnikov. »To je bistveno bolj privlačno za občinstvo, ki ne favorizira glasbene zvrsti, ampak glasbo kot tako. Vse je v rokah mlajših, ki imajo izjemno znanje in sposobnosti za ustvarjanje svojih glasbenih svetov. Naše poslanstvo je, da jim ponudimo prostor in da skupaj z njimi poskušamo navdušiti ob- činstvo, da se prepusti pozitivni energiji, ki je odmev spremenljivega, a nadvse ustvarjalnega in komunikativnega obdobja.« Program festivala najdemo na www.ljubljanajazz.si.
