SOBOTNA OMREŽJA

Ob sobotah je smetana na ljubljanskem placu

Objavljeno 06. september 2016 09.00 | Posodobljeno 06. september 2016 09.00 | Piše: Borut Perko

Plečnikova tržnica ni magnet samo za turiste turiste, ampak tudi za meščane.

Ivo Daneu, Petar Skansi in Aljoša Žorga. Foto Blaž Samec

Sloviti arhitekt Jože Plečnik je novo tržnico v Ljubljani, ki je bila zgrajena med letoma 1940 in 1944, zasnoval kot niz pokritih tržnic ob reki Ljubljanici, v dveh etažah, ki s svojo ukrivljenostjo sledita njenemu toku. V trgovinicah so bili kupcem na voljo sveže meso in suhomesnati izdelki, sveže ribe, kruh in pekarski izdelki, mlečni izdelki, suho sadje, zelišča in zeliščni čaji. Na žalost danes ni več tako, razlogi so različni, bržkone tudi zelo velika najemnina za lokale, ki jih oddaja MOL z županom Zoranom Jankovićem na čelu. Trnovčanke Vidmajerjeve (in drugih trnovskih in krakovskih solatar'c), njeno stalno prodajno mesto je bilo čisto na začetku Plečnikovih arkad oz. tržnice, že dolgo ni več na tem svetu, prav tako ne številnih mesarjev, pekov, mlekarjev in še koga. Zanimivo pa je, da je na ljubljanski tržnici večkrat videti sina legendarne zeliščarke Janeza Vidmajerja, ki je mamino znanje in veščino dobro materialno nadgradil in mu dal dodano vrednost. Med malce starejšimi Ljubljančani, nekdanjimi frajerji, za katerimi so vzdihovale takratne ljubljanske frajle in ki so se zbirali zlasti v kavarni in slaščičarni Petriček na Cankarjevi, je znan tudi pod imenom Čajček, med prvimi v Ljubljani je imel znamenit italijanski skuter vespo, njegova hči pa je zunanjepolitična novinarka Dela Saša Vidmajer.

Sobotna smetana

Vsaj ob sobotah na ljubljanski tržnici utripa, da je veselje, gostinski del. Prav nič se ne pozna, da narod živi vse slabše oziroma je brez denarja. Ob koncu tedna lahko srečaš v lokalih, ki se raztezajo pod Plečnikovimi arkadami in ob njih od Tromostovja, prek ribarnice do Zmajskega mostu, vse od nekdanjega predsednika Milana Kučana navzdol, občasno prinese celo aktualnega predsednika republike Boruta Pahorja, prav tako evroposlanca Lojzeta Peterleta, predsednika prve vlade samostojne Slovenije, v kateri je bil kot minister za okolje še en redni obiskovalec tržnice in neusmiljeni kritik župana Zokija – gromovnik Miha Jazbinšek. Prihaja kopica aktualnih in nekdanjih politikov, bistveno več je, kdo ve, zakaj, tistih z levega političnega pola, direktorjev in inšpektorjev, nadzornikov, sodnikov in bivših visokih policistov, pisateljev, kiparjev in slikarjev, igralcev, glasbenikov, športnikov, zdravnikov in odvetnikov ter kajpak tudi novinarjev. Prisotna sta oba spola, čeprav je stricev več kot tet. Ob koncu tedna lahko na tržnici srečate nasmejanega Zorana Jankovića, ki je znano rad v središču pozornosti, čeprav ustvarja vtis, da je tam službeno, vplivnega desusovca Sašo Geržino, odvetnika Borisa Grobelnika, kiparja Jakova Brdarja, njegove sijajne skulpture stojijo tudi na Mesarskem mostu, in njegovega kolega in prijatelja Mirsada Begića, avtorja stranskih vrat ljubljanske stolnice, cerkve sv. Nikolaja, ki kot kokoš čepi nad tržnico pod njo. Pogosto so tam tudi pisatelj Mate Dolenc, vrhunski nevrokirurg Vinko Dolenc; kadar je v Ljubljani, in ne v Ameriki, slovenski podjetnik čez lužo Emil Gaspari. V zadnjem času njegovo podjetje Good Voda v ZDA trži vodko Slovenia Vodka. Prav na tržnici, nekateri ji rečejo tudi trg, ali – po ljubljansko – plac, se dobi s prijateljem Kučanom pa tudi fotografskim mojstrom Jocem Žnidaršičem, ki je skupaj s sodelavci pred leti izdal imenitno fotomonografijo Dobimo se na tržnici, obširno razglednico, v kateri je zbral slikovite utrinke z ljubljanske tržnice, katere redni obiskovalec je. Redno se ob sobotah na tržnici dobivajo rockovski guru Igor Vidmar, expolitik Pavel Gantar in še en trajnožareči rocker Peter Lovšin.

Največ košarkarjev

Da o športnikih, ki ob sobotah zahajajo na kultno tržnico, ne govorimo. Najmočneje so zastopani nekdanji košarkarji z Ivom Daneuom na čelu, s kolesom se pripelje Aljoša Žorga, prav tako pride občasno Djuro Lemajić, redni obiskovalec sobotne tržnice je nekdanji trener Olimpije z doktoratom iz košarke Mik Pavlovič, sem ter tja pride celo Petar Skansi, hrvaški košarkarski as. Zdaj v Opatiji živeči Dalmatinec, sicer pravi Splitčan, je tako in drugače velik gospod, ki je bil skupaj z Daneuom in Žorgo leta 1970 v Hali Tivoli svetovni prvak. Od športnikov je reden gost tržnice tudi Mariborčan sicer, vendar že dolgo živeč v Ljubljani, Tone Čeh, nekoč sijajen nogometaš Olimpije, oče še boljšega fuzbalerja Aleša, nekdanjega kapetana reprezentance in zdaj pomočnika selektorja izbrane vrste Srečka Katanca. Nogomet igra tudi tretji iz generacije Čeh, Tim, Tonetov vnuk in Alešev sin, otrok Olimpije, ki je posojen Krškemu.

Deli s prijatelji