Martinovanje seveda ni le slovenski običaj. Nekateri ga praznujejo zgolj s klasičnim kosilom, drugi ga zalijejo z novo kapljico, tretji pa tega dne sploh ne jemljejo kot nekaj posebnega. Tudi med znanimi slovenskimi obrazi ga večina tako ali drugače zaznamuje, a ne vsi.
Nace Junkar pravi, da kolikor daleč v otroštvo mu seže spomin, so doma ali pri sorodnikih vedno praznovali god svetega Martina. »Seveda je bil velik vzrok to, da je oče prideloval cviček, in seveda je bilo na ta dan vedno veselo. Tudi v sorodstvu imamo nekaj Martin in Martinov, tako da je takrat pri nas vedno nadvse živahno,« pravi. Ima pa kljub temu zanimivo in nenavadno navado; gosi, ki je tradicionalna jed tega praznika, namreč nima prav rad, veliko bolj mu tekne kaj drugega. Običajno je tedaj na Dolenjskem in rad zavije v znano gostišče v Kostanjevici na Krki, kjer mu Žolnirjevi vedno pripravijo kaj slastnega. »Letos sem denimo martinoval s kalamari. Bili so tako slastni, da se na gos še spomnil nisem. Seveda pa sem nazdravil s kozarcem dobrega domačega vina,« doda.
Martinovo praznuje tudi Štajerski Brendi. Zadnja leta sicer že kar praviloma delovno, na odru, a se kljub temu ne pusti motiti. »Z dobro kapljico nazdravim na nastopu in v širši družbi, tudi v krogu družine. Ker ne sme manjkati tradicionalna Martinova pojedina, sem se že pred nastopom pošteno najedel. Kot je v navadi, je tudi naša družina pripravila gosko, mlince in rdeče zelje, glede teh stvari smo pri nas doma tradicionalni,« pravi in še, da ima praznike tudi sicer rad. »Takrat se zbere vsa družina, na obisk pridejo sorodniki. Pridelujemo tudi nekaj vina, in ta je na ta dan obvezno na mizi.«
Prvič, odkar so družina, sta letos martinovala Boštjan Veselič in Katarina Golob. Aleksander je pri devetih mesecih večino časa prespal pod budnim očesom varuške, očka in mamica pa sta nazdravila z družino in prijatelji. »Vino je bilo super. Praznike pri nas vselej zaznamujemo, vendar sva katerega tudi izpustila, ko je bil Aleksander manjši. Še malo, pa se bo lahko tudi sam udeležil praznovanja,« pravita.
Martinovega pa ne praznuje Klemen Bučan. »Nikoli nisem praznoval ne tega ne katerega drugega pivskega praznika, če morda obstaja. Noč čarovnic, ki je malce prej, je povsem dovolj. Itak pa prihaja veseli december z mojim siceršnjim najljubšim Miklavžem na čelu. Zato novembrske praznike z Martinom kar preskočim,« pravi.
