Zastor je padel in leto nam je iz src iztrgalo še eno ljubečo dušo, igralskega virtuoza, ki je navdihoval množice in rušil predsodke z briljantnim pristopom k ustvarjanju vlog. Še vedno se spomnim njegovih mehkih ustnic, kako so se, preoblečene v karakter ljudskega in z vsemi žavbami namazanega vratarja Vesa Lole Ribarja, dotaknile mojih plahih, z rdečo šminko narisanih, drhtečih od strahospoštovanja, da se poljubljam z njegovim visočanstvom Jernejem Šugmanom. Skozi kultni lik, po katerem ga pozna večina oboževalcev, je v njihovo podkožje injiciral svetovljansko miselnost o sprejemanju različnosti naše družbe. Velik pacifist, človekoljub in prijatelj je z božajočim basom pomiril še tako naelektreno ozračje. Znal je spodbuditi, tudi mene, ko sem se pred svojim prvim snemalnim dnem spraševal, kaj za vraga delam med vsemi temi opevanimi akademskimi ustvarjalci. Čeprav je šlo le za epizodno vlogo v sicer najslavnejši humoristični seriji, me je potrepljal po ramenu in obljubil, da mi bo pomagal. Ko je Đuro z odločnim 'akcija' opozoril, da gre zares, sem na lastni koži občutil, kaj pomeni stati ob velikanu slehernega igralskega žanra. Prizanesljivo se je usmilil moje neizkušenosti in me varno vodil skozi dialoge različnih scen in za trenutek sem si zaželel, da se dan še dolgo ne bi končal.
Poleti sva se srečala na ulici, zahvalil sem se mu, da je v kar treh mojih manekenskih varovancih prepoznal igralski talent in jih kot mentor na AGRFT sprejel v svoj letnik. Isti nadobudneži na robu dvajsetih so polni navdiha lovili sapo, ko so se zavedli, da bodo svoje znanje srkali iz najžlahtnejšega vrelca igralskih izkušenj. Zdaj se utapljajo v solzah, saj so ob nedavnem začetku pristnega odnosa na najbolj krut način izkusili surovost smrti. Solze bodo sprale obraz, bolečine nikoli. Odrske deske ne bodo več enake, z gledaliških listov se bodo črtale številne predstave, ki so premočno zaznamovane z njegovim bitom in preveč dehtijo po njegovem mošusu. Ta je ježil kožo tudi veliki podpornici slovenskega igralskega ceha, Miši Molk. Težki so dnevi spoznanja in še težje je prebirati njene srce parajoče zapise, ko pravi: »Ljubi Jernej, … počasi …, čisto počasi in neznosno boleče se plazi v nas spoznanje, da si ne bomo več gledali iz oči v oči. Žal ti moram povedati, vedno si namreč živel iskrenost, da ne tečejo solze, ampak da kaplje curljajo... Midva sva se nazadnje objela in poljubila pred tremi tedni. Govorila sva o igralcih in voditeljih. In nekaj zelo pomembnega si mi povedal; namreč to, da igralci, ko vodijo kakšno prireditev ali oddajo, pa niso dovolj pripravljeni, skušajo to poskriti z zaigrano ležernostjo; dodal pa si tudi, da jo tanki posluh zlahka razkrinka in ujame. In še bolj sem napela uho, ko si mi dal vedeti, da je stand up res en hudo zahteven žanr, ki se ga marsikdo loti prelahkotno. In spet je bil čas, da sva se morala raziti. V tem istem prostoru nas je bilo tokrat mnogo... Več. Razen tebe. Verjemi pa, da se te dostojanstveno in z vsem spoštovanjem spominjamo. In se družimo. Poslušali smo v dramski 'obrekovalnici' tudi, kako čutno si odpel Brecljevo pesem Ta stol. Pa še katero … Pa je Jernej Lorenci lahkotno dodal, da si nam poleg vseh umetniških kreacij spet še nekaj podaril – to, da se družimo in da smo spet skupaj. Malo se pa še cmerim zraven..., ker računam na to, da me boš hitro objel in potolažil.«
Pravijo, da se o pokojnih spodobi pisati v prizmi spoštljivosti, dobrega … Pri njem je težko drugače, saj je bil utelešenje najlepših čustev, oplemenitenih z nepredstavljivim talentom, v katerega so se režiserji brezpogojno zaljubljali. Nihče se ni znal tako globoko potopiti v vlogo kot brutalni Baal, ovekovečen z vsemi razpoložljivimi nagradami, ali kralj Ubu, ki so ga obiskovalci Drame dan po usodni smuki zaman čakali. S to isto predstavo so bili namenjeni v večni Rim, a je tudi tokrat prehitel vse kolege, kot ničkolikokrat poprej v svoji pripravljenosti, doslednosti, predanosti in se, posut z zlatim prahom, zapisal v večnost. Še poljub za lahko noč in varen pristanek, kajti nebeški teater je dobil novega prvaka.
»Preberite več v Suzy, novi tabloidni reviji Slovenskih novic, ki izide vsak petek. Najdete jo v bližnji trafiki, še bolje pa bo, če se nanjo naročite in jo boste dobili v svoj nabiralnik. Pišite nam na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. oziroma pokličite brezplačno številko 080 11 99.«
