Ljudje iz kamene dobe so nam zapustili fascinanten podzemni svet, ki ga sestavlja na tisoče kilometrov predorov, zgrajenih pred kakimi 12.000 leti. Raztezajo se od severa Evrope pa vse do Sredozemlja! Dokaze za to ima znani nemški arheolog dr. Heinrich Kusch, našel jih je pod več sto naselbinami iz neolitika po vsej stari celini. Po več letih raziskav je svoja odkritja objavil v knjigi z naslovom Skrivnosti podzemnih vrat v starodavni svet.
Nekaj tisoč tunelov po Evropi
»V nemški pokrajini Bavarska smo našli mrežo predorov, dolgo 700 metrov, našli smo jo tudi v Avstriji, ta je dolga 350 metrov. Po vsej Evropi je bilo nekaj tisoč tunelov, raztezali so se od Škotske do Sredozemlja, do Turčije. Dejstvo, da so se obdržali na tisoče let, dokazuje, da so bili nekoč ogromni. Med sabo jih še nismo povezali, a so zagotovo tvorili fascinantno mrežo,« je v knjigi zapisal Kusch. Tuneli so, pravi, v povprečju široki okoli 70 centimetrov, bili so dovolj veliki, da se skoznje splazi človek. Zidovi so polni kotičkov, nekakšnih vdolbin. Kusch predvideva, da so v njih skladiščili material med potovanjem ali pa so bile počivališča.
Primerjajo jih z današnjimi avtocestami
Znanstveni krogi so takoj reagirali na knjigo. Nekateri pravijo, da na podlagi nekaj sto metrov izkopavanj ni mogoče sklepati, da je pod zemljo mreža, razpredena na tisoče kilometrov, saj odkriti predori sploh niso povezani. Tisti, ki se strinjajo s Kuschem, pravijo, da so se v predorih ljudje skrivali pred napadalci, nekateri menijo, da so jih uporabljali kot varne prehode med vojnami, naravnimi ujmami ali drugimi kalvarijami. Nekateri jih celo primerjajo z današnjimi avtocestami. Na vhodih v mnoge stojijo kapelice, Kusch pravi, da jih je stoletja pozneje postavila cerkev, saj so se bali poganstva v predorih. Ponekod so odkrili zapise, ki namigujejo, da so predori dostop do podzemnega sveta.
Tudi v Peruju in Tuniziji
Podobne podzemne predore so odkrili tudi v Andih v Peruju. Južnoameriške rove so menda izkopali starodavni Inki. Tudi pod Parizom se skriva labirint skrivnih predorov, ki se raztezajo na več kot 300 kilometrih. V 17. in 18. stoletju so jih uporabljali kot kostnice, za javnost sta odprta le dva kilometra. Znane so tudi tunizijske katakombe v skupni dolžini 5,5 kilometra; v njih so v tretjem stoletju menda pokopali 15.000 kristjanov.
